Letos praznujemo 130. obletnico prvega praznovanja praznika dela na naših tleh in po svetu, obeležujemo zgodovino boja za delavske pravice, za izboljšanje socialnega položaja ljudi, delovnih razmer in podobno.

Praznovanje praznika dela, praznika vseh delavk in delavcev, je skozi leta postalo tradicija po vsej Sloveniji in drugod po svetu. Mnoge običaje (kresovi, nageljni, mlaji, prvomajske budnice) namreč povezujemo prav z omenjenim praznikom.

 

Njegov pomen se kaže tudi v tem, da so v vseh teh letih le redke okoliščine preprečile njegovo praznovanje, kar pomeni, da tudi letošnje razmere, povezane z izbruhom novega koronavirusa, ne bodo preprečile praznovanja praznika dela, četudi ga bomo tokrat to storili drugače, v skladu z obstoječimi uredbami in možnostmi.

V sodelovanju z RTV Slovenija (z oddajo Dobro jutro), Valom 202 in prek naše spletne strani ter Facebook profila ZSSS bomo izpostavili pomen praznika in poskušali delček praznovanja pripeljati v domove ljudi. Izdali smo tudi brošuro (v elektronski obliki) in ljudi spodbudili, da 1. maja z balkonov zapojejo Internacionalo ter da nanje ali na okna obesijo nekaj rdečega (zastavo, doma izdelan nagelj, majico ali kos blaga), in sicer kot simbol delavskega boja. Tako bomo, čeprav na daljavo, praznik dela praznovali skupaj.

Zapisi kažejo, da je že od samega začetka praznovanja praznika dela izražanje različnih, pogosto prelomnih zahtev (npr. za osemurni delavnik) ter protestne shode pogosto spremljalo tudi druženje, zabava in ples.

V preteklih letih sta prav druženje in zabava marsikje stopila v ospredje, zato je letos čas, da se vprašamo, kaj ostane, ko prazniku dela odvzamemo veselico, gostinsko ponudbo in druženje …

Ostane bistvo! Ostane poklon borcem in borkam za boljši delavski jutri različnih ozadij, generacij, narodnosti, zgodovinskih obdobij ipd., ostane poziv, da nadaljujemo njihovo delo in ostane opomin, da delavske pravice nikoli niso podarjene in nikakor ne večne.

Vsako leto se moramo vsaj na praznik dela vprašati, kakšni so cilji in kakšne so zahteve današnjega časa ter kako jih bomo dosegli in izpolnili – vsak zase in vsi skupaj!

In tako velja ob tej visoki obletnici usmeriti pogled tudi v prihodnost:

Kaj se bomo naučili iz obstoječe krize, ki je nastala ob epidemiji novega koronavirusa, in kakšne so naše ideje, želje in zahteve za prihodnost?

Ali se zavedamo, da smo vsi delavke in delavci? Ali se zavedamo, da družbe, v katerih živimo, slonijo na pogosto podplačanih delavkah in delavcih ter da mnogi od njih delajo in živijo v veliki prekarnosti? Ali se zavedamo družbenega pomena dela? Ali se zavedamo pomena varne zaposlitve? Ali se zavedamo pomena delavskih pravic in sindikalnega organiziranja?

Banner 1 maj 02maj

Trenutna »koronakriza« za prihodnost dela prinaša mnoge izzive:

    Na področju varnosti in zdravja pri delu se soočamo s številnimi vprašanji in stiskami, povezanimi z zagotavljanjem primerne zaščite delavk ter delavcev;
    Kot problem se zdaj kažejo tudi nižja nadomestila v primeru bolniške odsotnosti (kar mnoge delavke in delavce z nižjimi prihodki sili, da ostanejo na delovnem mestu, saj ne želijo tvegati finančnega izpada, s tem pa v času »koronakrize«ogrožajo tudi vse druge zaposlene);
    Na področju dela od doma oziroma dela na daljavo so mnogi morali sprejeti izziv o usklajevanju dela in zasebnosti ter poiskati pogosto težko določljivo mejo med delom in prostim časom ter pravico do odklopa;
    Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije dela pa se postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot pospešek na področju uvajanja samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na bolezen covid-19);
    Obenem so dogodki okoli izbruha novega koronavirusa še enkrat več pokazali, kako pomembne so kakovostne javne storitve (npr. zdravstvo z zadovoljivim obsegom financiranja, z ustreznim številom postelj in dovolj velikim deležem zdravniškega osebja) ter strateško domače lastništvo.

Razmišljanja in napovedi o tem, kako se bo v prihodnosti spremenil svet, v katerem živimo, gredo v različne smeri. Sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa jih oblikujemo in usmerjamo. Pri tem je ključna naloga osveščanje in izobraževanje o novih razmerah, idejah in o mogočih rešitvah. Tudi mlajšim generacijam se moramo sindikati približati in se prilagoditi spremenjenim razmeram v svetu dela.

    Tako smo pripravili gradivo o prazniku dela za osnovne in srednje šole z namenom, da bodo tudi naši najmlajši razumeli pomen praznika dela. Pomembno je namreč vedeti, kako močan vpliv imajo v preteklosti izborjene pravice, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevne, na današnjo delovno zakonodajo in kako neposredno je sindikalno delo povezano z našim vsakdanjim življenjem.

    Gradivo za nižje razrede osnovne šole lahko najdete tukaj, posebno pobarvanko tu, gradivo za višje razrede osnovne šole in za srednje šole pa je dostopno na tej povezavi.

    Več aktivnosti, povezanih s praznikom dela, pa so v obliki Festivala dostojnega dela pripravili tudi pri naših mladih silah, pri Sindikatu Mladi plus.

Nedvomno nas čakajo velike spremembe in še večji izzivi, toda kot pravi naša predsednica Lidija Jerkič: »Z odgovornim ravnanjem, strpnostjo in pogumom bomo to krizo prebrodili – skupaj, povezani in močnejši!«

Odgovorno gradimo prihodnost! Živel praznik dela, živela 1. in 2. maj!