Zaradi vremenskih razmer v preteklih dneh marsikateri delavec kljub svoji želji ni mogel prispeti na delo, nekateri pa svojega dela niso mogli opravljati zaradi pomanjkanja električne energije ali zaradi drugih razlogov. Kako ravnati v primeru izostanka z dela zaradi vremenske ujme?

Delavec je v skadu z Zakonom o delovnih razmerjih dolžan opravljati delo, za katerega se je dogovoril v pogodbi o zaposlitvi v času in na kraju, ki sta določena za opravljanje dela. Od tega pravila so seveda določene izjeme, med njimi tudi vsem dobro poznana bolniška odsotnost. V ZDR-1 so določeni različni razlogi na podlagi katerih lahko delavec izostane iz dela, osredotočili se bomo le na tiste, ki so relevantni v primeru nedavnih vremenskih dogodkov.

V 165. členu ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do najmanj enega dneva plačane odsotnosti z dela zaradi hujše nesreče, ki prizadane delavca, medem ko v 137. členu določa, da je delavec upravičen do polovične plače, ki bi jo sicer prejel, če dela ne more opravljati zaradi višje sile, ne sme pa prejeti manj kot 70% minimalne plače.

Razlikovati je torej potrebno med višjo silo in hujšo nesrečo, ki prizadane delavca, nenazadnje tudi zaradi višine nadomestila, do katerega je delavec upravičen zaradi upravičene odsotnosti. Višja sila je zunanji, od strank pogodbe o zaposlitvi neodvisen dogodek, ki ga ni bilo mogoče predvideti. Tak dogodek lahko vpliva tako na delodajalca, kot tudi na delavca. Ob tem se postavi vprašanje, ali so bile vremenske razmere zadnjih dni predvidljive. Gotovo so ob moderni tehnologiji, s katero razpolagajo meteorologi, bile, vendar vsekakor ni bilo mogoče predvideti posledic, ki so jih vremenske razmere za sabo pustile. Iz tega je mogoče sklepati, da je šlo, v kolikor delavec ni mogel priti na delo zaradi različnih razlogov, ki so povezani s posledicami vremenskih neprilik, za višjo silo.

Huda nesreča, ki prizadane delavca je nesreča, povezana z delavčevo osebno sfero. Sem ne spadajo bolezni in poškodbe, saj so te zajete z drugimi zakonskimi določili, temveč gre za druge hude nesreče, ki prizadanejo delavčevo osebno sfero. Sem spadajo tudi primeri, ko mora delavec nujno izostati z dela z namenom, da prepreči večjo škodo, ki preti njegovemu osebnemu premoženju. Vsaka neznatna pretnja s škodo ne bo opravičila delavčevega izostanka z delovnega mesta, vsekakor pa bi delavec ob primerih o katerih so poročali mediji v zadnjem času na delovni dan opravičeno ostal doma iz razloga da zaščiti svoje premoženje. Delavec mora delodajalca o nastali višji sili ali hujši nesreči, ki ga je doletela delodajalca v doglednem času obvestiti ter mu sporočiti svoj izostanek z dela ter razloge zanje.

Seveda obstajajo tudi drugačne okoliščine, v katerih pa se od delavca pričakuje tudi, da opravlja dodatno delo. Tako ZDR-1 določa, da je delavec dolžan opravljati delo preko pogodbeno dogovorjenega delovnega časa, ter da je dolžan opravljati dela, ki niso zajeta z njegovo pogodbo o zaposlitvi, če se ta nanašajo na odpravljanje ali preprečevanje posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. Zakon še določa, da se lahko v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Sama zakonodaja tako postavlja določene norme za ravnanje v kriznih situacijah, ki lahko nekoliko olajšajo in osmislijo tako potrebe delodajalca, kot tudi delavca.

V primeru višje sile, ko delodajalec ne zagotavlja dela in delavec ostane doma po navodilu delodajalca, ima delavec torej pravico do izplačila nadomestila, za dneve, ko ne dela, v višini vsaj pol njegove plače, oziroma najmanj 70% minimalne plače v RS (celotna minimalna plača v bruto znesku je 789,15€, znesek, do katerega je delavec minimalno upravičen pa je 552,40€ bruto).

Za dneve, ko delavec ne pride na delovno mesto zaradi osebnih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, zakon predvideva 1 dan dopusta, potrebno pa je pogledati tudi kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca in nenazadnje interne akte (kolektivno podjetniško pogodbo ali pravilnik, ki ureja dopust), če za primer višje sile ali hujše nesreče delavcu pripada še kakšen dan dopusta več. Zatem se delavec in delodajalec lahko dogovorita o koriščenju rednega letnega dopusta, nadomeščanju izpadlih ur na druge sicer proste dneve (sobota, nedelja, to delo se obračunava brez dodatkov za neugodni delovni čas) ali pa delodajalec odobri delavcu izredni letni dopust. V vseh primerih dopusta se nadomestilo obračunava po 137.členu ZDR-1.

Vir: Pravna služba Osrednjeslovenske območne organizacije ZSSS