Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije.

Nova tematska številka Delavske enotnosti preberite več o:

  • Podnebne spremembe in družbena nepravičnost
  • Ko zmanjka vode, je konec ljubezni
  • Vročina tudi ubija
  • Podnebna pravičnost je zahtevna

V novi številki Delavske enotnosti z dne 18.4.2019 preberite več o:

  • Podčrtano – Dan prihodnosti
  • Pred delavskim praznikom - Predsednica ZSSS Lidija Jerkič
  • Obrazi sindikata – Katja Gorišek – predsednica hišnega sindikata
  • Vabljeni na prvomajska praznovanja: Živel 1. maj!

V novi številki Delavske enotnosti z dne 7.3.2019 preberite več o:

  • Podčrtano - Neustrašne ženske (Elli H. Radinger v knjigi Modrost volkov)
  • Podelitev priznanja roža mogota Tjaša Stipanič, predsednica sindikata SZSSS
  • Obrazi sindikata - Anita Manček - predsednica sindikata KNG Henkel Maribor

V novi številki Delavske enotnosti z dne 4.4.2019 preberite več o:

  • Podčrtano – Mreža znanja
  • Spremembe zakonodaje
  • Starejši delavci
  • Obrazi sindikata – Boris Borkovič
  • Vabimo vas na dneve odprtih vrat; 18. aprila 2019

Agencijsko delo oziroma kakorkoli ga že poimenujemo, je izjemno prekarna, negotova, nestabilna oblika dela, ki je le redko v interesu delavca ali delavke. Ni nobene logične, racionalne razlage, da bi se posameznik rajši zaposlil kot agencijski delavec namesto kor redno zaposleni, če ne bi bil v to prisiljen.

Najbolj pogodsti razlog za uveljavitev agencijskega dela je poudarjena njegova prožna narava, saj naj bi delodajalcem v času tržnih nihanj omogočalo hitro prilagajanje na trgu dela. Podjetja naj bi enostavno želele del poslovanja ohraniti prožen. Pogosto se tudi zgodi, da določeno podjetje nima svojega kadrovskega oddeleka in prepusti agenciji kadrovanje, zaposlovanje, obračun plač in podobno. Strošek agencijskega dela je namreč praviloma zabeležen kot strošek storitve in ne strošek dela, kar podjetja manj stane.