V četrti številki Delavske enotnosti z dne 24.02.2022, lahko preberete več o:

  • Podčrtano – Preseči delitve
  • Interventna zakonodaja – S predlogi zakonov je vlada obšla sindikate
  • Javni sektor – Država zanemarja uradništvo
  • Obrazi sindikata – Zvonko Hribernik
  • Kongres ZSSS bo 4. oktobra

 

Delavska 04 2022Podčrtano – Preseči delitve

Zelo lahko je rušiti, težje graditi. To je vidno v zadnjih letih na področjih, ki se jih je dotaknila pandemija, in to so praktično vsa. na dolgi rok pa je zadeva še bolj kompleksna, saj je družbena moč razporejena izrazito neenako. Nevarnosti tega se bližamo recimo  tudi v slovenskem javnem sektorju, kjer bi vladna koalicija, kot kaže zelo rada razkosala enotni plačni model na štiri ali pet delnih, s tem pa odprla polje rivalstva in razprtij, boja vseh proti vsem zlati pa utišala glas tistih, ki ga še zdaj nimajo toliko in vedno znova zaostajajo za drugimi. To ni slabo le za tiste, ki so zaposleni v javnem sektorju, to je slabo za vse nas, saj poraja nove neenakosti zaradi posledično manjše dostopnosti do javnih sistemov.

Slabo je, če se pustimo voditi za nos, če se udobno zatekamo v »me ne zanima« in »ni moj problem«. Negovati empatijo, vključenost in se aktivirati je zelo pomembno. A za to se je treba potruditi vsaj toliko, da zadeve razumemo. Zato moramo poslušati, brati, ne nasedati poenostavljanju in stereotipom.

 

Interventna zakonodaja – S predlogi zakonov je vlada obšla sindikate

ZSSS je poslankam in poslancem državnega zbora poslala svoja stališča k predlogom Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu in Zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela. Kot sta v dopisu zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, je prav, da se poslanke in poslanci, preden se odloča o vsebini posamičnega zakona, seznanijo z mnenjem socialnih partnerjev, zlasti kadar je zakon oblikovan brez kakršnegakoli predhodnega posvetovanja v okviru socialnega dialoga, in ZSSS z izključitvijo javne obravnave predlogov zakonov ni imela možnosti podati svojega mnenja o njihovi vsebini. Vlada je zakone namreč poslala v proceduro mimo pravil delovanja ekonomsko-socialnega sveta in brez upoštevanja resolucije o normativni dejavnosti. S tem je ponovno ne samo kršila ta pravila, »temveč tudi v celoti povozila socialni dialog in jasno pokazala, da mu ne priznava dejavne vloge v družbenem in ekonomskem razvoju Slovenije. Razlogi za tovrstno početje Vlade RS nam niso poznani,« sta zapisala in pojasnila stališča ZSSS do posameznih zakonov. Stališče lahko v celoti preberete na spletni strani ZSSS.

 

Javni sektor – Država zanemarja uradništvo

Državno uradništvo se počuti kot druga liga javnega sektorja. Slabo so plačani in delajo v slabih razmerah, zato ni čudno, da primanjkuje kadrov. Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) je od nedavnih ločenih dogovorih nekaterih sindikatov javnega sektorja javnosti predstavil tegobe zaposlenih na državnih inšpektoratih, upravnih enotah, v finančni upravi, zaporskem sitemu, zavodu za gozdove in občinskih upravah.

 

Obrazi sindikata – Zvonko Hribernik

… je delal kot varnostnik 39 let. Začel je v času, ko je bilo po njegovih besedah delo varnostnika še spoštovano, zaključil pa v obdobju koronakrize, ko so se varnostniki še posebej znašli na udaru. dolga je služboval na banki, potem v okviru podjetja Prosignal v pretovornem centru Pošte Slovenije, nazadnje pa v videonadzornem centru v celjskem Cetisu. Prekaljeni sindikalist doma iz Braslovč se je januarja letos sicer upokojil, a bo, kot obljublja, del sindikalnega gibanja ostal tudi kot upokojenec.

Sindikalistu morajo člani zaupati, imeti mora avtoriteto, po drugi strani pa mora poznati zakonodajo, pravice in jih znati pravilno zastopati v pogajanjih, pogovorih z vodstvom. Delati pa mora tudi, če povem za svojo branžo, v skladu s kodeksom obnašanja varnostnika, ki ga mora podrobno poznati, da ga ne bi prekoračil. Če varnostnik prekorači svoja pooblastila, se namreč lahko hitro znajde v velikih težavah.

»Če imamo nizko brezposelnost, to že ne pomeni, da je prekarnost manjša ali je celo čudežno izginila. Dobila je zgolj drugo podobo in drugačno vsebino. Zato potrebujemo sistematično spremljanje in merjenje sprememb na trgu dela in jasno vizijo, kakšno družbo  blaginje pravzaprav želimo.«

(Ekonomist dr. Bogomir Kovač, Prekarnost je genetski zapis kapitalizma; Delo, Sobotna priloga, 12. februar 2022)

Kot pravi strokovnjak, ni prekarnost zgolj »akutna anomalija trga dela«, ampak »kronična bolezen neoliberalnega kapitalizma«. Pandemija je stanje le razgalila in poglobila. Pretrgala je namreč mobilnost delovne sile in običajne delovne procese, delovna razmerja pa so posttala še bolj negotova. Razmahnila so se tudi dela preko platform. Gašenje akutnega stanja že dolgo ni dovolj, potrebe so korenite sistemske spremembe, pa zanje do sedaj ni bilo politične bolje. Čas je, da izvolimo tiste, ki jo bodo pokazali, sicer bodo v ne tako daljni prihodnosti pod vprašajem vsa delovna mesta.

 

Naslednja številka Delavske enotnosti bo izšla po osmem marcu, mednarodnem dnevu žensk. Zato vam že zdaj želimo, da bi ga preživeli kar najbolj slovesno, da bi se spomnili bork (pa tudi borcev) za enake možnosti, da bi podprli vse tiste, ki si prizadevajo za to tudi danes, in se jim pridružili. Ne le na ta dan.

Kongres ZSSS bo 4. oktobra