V novi 3. številki Delavske enotnosti z dne 10.02.2022, lahko preberete več o:

  • Poklicnem zavarovanju
  • Varuhih narave
  • Nov udarec za zdravstveno blagajno
  • Enostranske poteze vlade sprožile oster sindikalni odziv

 

 

Delavska 3 2022Poklicno zavarovanje

Dolga leta se že odvija boj z delodajalci za vplačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje voznikov avtobusov in tovornjakov. Spomnimo, da je poklic voznika avtobusa in voznika tovornjaka že desetletja priznan kot poklice, ki je za zdravje posebno nevaren in je zaradi tega vključen v sistem poklicnega zavarovanja (do leta 2001 je bila to beneficirana delovna doba).

Velik del zaposlenih, ki so tožili v letu 2019, je v zadnjih mesecih že prejel pravnomočno sodbo, s katero so bila sredstva za poklicno zavarovanje priznana.

Pred nami so tudi pogajanja o merilih in kriterijih za poklice, za katere se bo v prihodnosti priznavala pravica do poklicnega zavarovanja. Ni skrivnost, da imajo delodajalci imajo močan interes, da se voznike izvzame iz seznama poklicev, ki so posebej težki in zdravju škodljivi in jim zato pripada poklicno zavarovanje. Naša skupna naloga je, da ohranimo pravice zaposlenih, in seveda, da dosežemo njihovo učinkovito varstvo.

 

Varuhi narave, združeni v Sindikat kulture in varstva narave Glosa, so ob letošnjem Prešernovem dnevu oblastnike vseh stopenj in smeri pozvali, naj se prebudijo, priznajo brezpogojno veljavo naravi, ki na vsakem koraku izkazujejo čast in spoštovanje, ne samo z besedo, marveč s konkretnimi dejanji, predvsem pa z dostojnim financiranjem in odnosom do zaposlenih na tem področju.

 

Zrela družba mora kazati kulturen odnos do narave – Martina Stupar - novogoriška območna enota Zavoda RS za varstvo narave - Po poklicu je geologinja.

Narava ne more več predelati vsega in vse spremembe, pravimo jim globalne klimatske spremembe, pa še kako negativno vplivajo na človeka. In ko to čutimo na lastni koži, je pa človek naenkrat bolj aktiven in čutimo, da je treba uvesti neke spremembe. Vsa ta gibanja so tako posledica razvoja dogodkov in so nujna. Pametna politika, pametna država bo to pač morala spoznati in pripraviti neko nacionalno strategijo. To ni več stvar enega ministrstva, ne več enega zavoda za varstvo narave, to daleč presega ta pooblastila, možnosti, strokovnost. Čisto drugi strokovnjaki se morajo ukvarjati s tem, so klimatologi, ekologi, hidrologi, sociologi … Potreba je po nekem čisto novem razumevanju varstva narave, zdaj se varujemo samo narave, zdaj je tudi človek tisti, ki je ogrožen. Dejstvo je, da moramo razmišljati tudi o človeku. Pomemben del zavoda je tudi priprava strokovnih podlag za zavarovana območja. Izdajamo tudi naloge, ki so nam bile dodeljene s tem, ko je bila Slovenija vključena v EU in je prevzela obveznost tudi do izpolnjevanja evropskih direktiv. Nalog je vse več.

Kulturen odnos je nekaj širokega in zanj je treba človeka vzgojiti. Odnos do narave je del kulturnega odnosa do sveta. Ko to doumemo, se tudi samo, ko gremo v naravo, obnašamo kulturno. Moramo biti spoštljivi. Tako kot v gledališču, da ne mečemo po tleh smeti, da ne hodimo tam, kjer motimo druge, da nismo glasni, da ne kurimo povsod; zdaj imamo recimo velik problem vožnje z motorji in kolesi v naravi. Mogoče moramo pri vseh teh stvareh še malo preskočiti kot družba, narava ni prostor, kjer lahko počnemo vse, kar nam pade na pamet.

 

»Bogastvo najbogatejšega odstotka Slovencev se je od osamosvojitve povečalo za neverjetnih 95%, premoženje spodnje polovice prebivalstva pa se je hkrati zmanjšalo za 18%. To je alarmanten podatek, ki se ga ne zavedamo, ker je splošna stopnja neenakosti povprečno relativno nizka. Rešitev ni razbremenitev plač. pač pa obdavčitev kapitala in premoženja, ki sta glede na evropsko povprečje podpovprečno obdavčena.«

(Sociolog Srečo Dragoš: Jana Vidic, Val 202, 24. januar 2022)

Kljub zgoraj omenjenim podatkom torej želijo vladajoči vedno znova voditi reforme, ki gredo v smeri davčni razbremenitev kapitala in najbogatejših. V Sloveniji po podatkih Eurostata kar 95 odstotkov vprašanih želi, da bi bile razlike med dohodki manjše, 86 odstotkov pa jih močno podpira davčno progresijo.

 

»Kako težko je spreminjati svet in se boriti proti ustaljenim normam, svetu kapitala in pokvarjeni strankokraciji, pri nas najbolje spoznavajo petkovi protestniki, ki jim je policija izstavila račune za stroške varovanja. Nestrpnost in netolerantnost najbolj občuti inštitut 8. marec. Toliko gnojnice žalitev, ki jih na njih (predvsem predstavnice) zlivajo pristaši trde desnice, bi bilo možno le v avtokratskem režimu, med katere naš seveda ne spada. (…) Nevladniki so nosilci novih idej in rešitev, ki mogoče marsikomu niso všeč, prinašajo pa sporočila, ki so odraz družbenega trenutka in zahtevajo spremembe. Tega današnji oblastniki ne razumejo, saj jim je najbolj všeč domačnost in trepljanje po ramenih enakomislečih.«

(Dolgoletni ravnatelj mariborske II. gimnazije, Ivan Lorenčič, »Vse kar potrebujete, je modrost!«; Dnevnik, 28. januar 2022)

Nestrpnosti je vse več tudi proti sindikatom in sindikalistom. Nizanje laži je postalo vsakdanje opravilo vojščakov vladajoče elite, ki jih ogrožajo sindikalne zahteve. Združitev vseh naprednih sil, ki si prizadevajo za boljšo družbo, je zato  nujna. Vedno. Pred volitvami pa še toliko bolj.