V novi 20. številki Delavske enotnosti z dne 18.11.2021, lahko preberete več o:

  • Podčrtano – Zakaj še sploh?
  • Delavske pravice – Ogroženo izplačilo poklicnih pokojnin
  • Zdravstvo in socialno skrbstvo – Sporazum je dosežen
  • Pogovor – Ne moreš sam preživeti, ne da bi rešil celo skupnost
  • Socialna država – Država je del rešitve

 

Podčrtano – Zakaj še sploh?

Običajno jutro delovnega dne. Potem ko se pripeljem s kolesom do službe, je v pisarni moje prvo opravilo zagon računalnika in odprtje elektronske pošte. Tam se v nekaj urah nabere veliko »smeti« in seveda marsikaj takega, na kar je treba »takoj« ali pa »že včeraj« odgovoriti. Potem odprem časopise. Tiskane. Vsaj tista dva, ki ju v teh časih še imam »privilegij« dobiti v roke. Tri petke na mesec z veseljem prelistam tudi tiskano izdajo Delavske enotnosti in spret preberem kakšno vrstico ali dve, čeprav se vse skupaj ne le enkrat prebrala in pregledala že ob nastajanju časopisa. In šele potem namenim pozornost novicam po spletu, klipingu ipd. Rekli boste stara šola in se čudili, da ni moja prva jutranja misel kakšen od profilov na družbenih omrežjih, odgovor na tvit ali dvignjen palec za všečkanje. Če pa vam zaupam še to, da to tudi ni moja zadnja misel zvečer pred spanjem, boste pa sploh dvignili obrvi in preverili na koledarju, v katerem stoletju živimo. Takrat namreč odločim ob posteljo tiskano knjigo. Mobilnega telefona, računalnika ali televizorja pa (namerno!) v spalnici pri nas doma sploh nimamo. Čudaki?

zakaj sploh vsa ta hvalnica potiskanemu papirju, se vprašate.

V teh dne naša Delavska enotnost praznuje. Okrogla obletnica, 80 let njenega obstoja, bo šele prihodnje leto in upamo, da jo bomo lahko praznovali, kot se spodobi. A prav je, da se tudi od častitljivi 79-letnici zazremo vase, pa tudi bolj v prihodnost kot v preteklost, čeprav je ta slavna in dolga

Delavska enotnost, je bila ustanovljena 21. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Častitljive obletnice tiskanih glasil, kot je naše, so včasih hitrih sprememb, informacij, ki se selijo na splet, ter ob drugačnih načinih branja in komuniciranja redke. In zdi se tudi, da odvračanje od papirja k ekranom pomeni napredek, če seveda s to besedo označujemo nekaj novega. Tudi naša Delavska enotnost naj bi kmalu dobila tudi digitalno različico – o tem bomo še pisali. Tokrat smo več pozornosti namenili medijem. Ti so  igrali skozi zgodovino različne vloge, zdajšnja pa postaja vse bolj vprašljiva, saj jih oblastniki in lastniki pogosto izkoriščajo v nič kaj demokratične in dobronamerne namene.

Delavska enotnost še vztraja in upa, da boste ob njej vztrajali tudi bralke in bralci. Brez vas tudi nas ne bo. Zato si še toliko bolj želimo vaših odzivov in predlogov, vaših informacij o tem, kaj se vam dogaja, vprašanj, ki jih lahko za vas postavimo sindikalnim strokovnjakom, mnenj, pisem.
Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., moje prvo jutranje opravilo je še vedno odgovor na vašo pošto.

Mojca Matoz, odgovorna urednica DE

 

Delavske pravice – Ogroženo izplačilo poklicnih pokojnin

Sindikalisti, predstavniki zavarovancev v Odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanje, so minuli teden sporočili, da so bili na seji tega odbora prvič preglasovani. Ministra za delo so pozvali, naj zavarovancem zagotovi dolgoročno stabilnost in nemoteno izplačilo poklicnih pokojnin.

Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanje je tripartitni strokovni odbor, ki nadzira upravljanje sredstev zaposlenih, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. odbor sklada, ki je v upravljanju Kapitalske družbe, skrbi za nadora, plemenitenje sredstev in izplačilo poklicnih pokojnin upravičencem. V okviru njegovih pristojnosti je tudi podaja mnenja k spremembam Pokojninskega načrta sklada in s tem povezani višini prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja. Zavezanci za plačilo prispevkov z poklicno zavarovanje so delodajalci, ki prispevke poravnajo na račune zaposlenih pri Kapitalski družbi.

 

Zdravstvo in socialno skrbstvo – Sporazum je dosežen

Po skoraj trimesečnih intenzivnih pogajanjih, na katerih so socialni partnerji večkrat tedensko skušali najti dogovor, jim je pretekli teden končno uspelo parafirati sporazum. Decembra bo tako 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu dobilo za od štiri do 24 odstotkov višje plače. Toda številni problemi bodo kljub temu ostali.

Sekretarka Sindikata zdravstvenega in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSSS) Mojca Šumer Korman meni, da so nastavki za drugi krog pogajanj, ki bodo potekala po novem letu, dobri. Takrat želijo urediti tudi pogoje dela in plačilo na delovnih mestih, na katerih jim to tokrat ni uspelo.

 

Pogovor – Ne moreš sam preživeti, ne da bi rešil celo skupnost

Predavateljica, medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin je viden obraz protestnega gibanja, ki še več kot 80 petkov na ulicah in trgih Ljubljane, občasno pa tudi drugje, sporoča zahteve vodilni politiki in zahteva takojšen razpis novih volitev. Večkrat je protestnicam in protestnikom tudi sama spregovorila o položaju medijev in zaposlenih v tej dejavnosti. Mi smo jo »zaslišali« na Kongresnem trgu zadnji petek v oktobru.

Brez svobodnih medijem nimamo demokracije, imamo samo diktaturo.

Ključnega pomena pa je, da se naslednjih volitev ljudje udeležijo v čim večjem številu. Takrat, ko se jih udeležimo, pokažemo svojo moč in takrat pokažemo tudi kapitalu, da smo veliko močnejši, kot je videti na prvi pogled. In to se je pokazalo na referendumu o vodi.

Seveda, ne sme biti tako, da nas pokličejo na volitve in mi oddamo svoj glas, potem pa oni delajo, kar hočejo. Tokrat je treba zagotoviti, tudi v vmesnem času, po volitvah, da se vseskozi izvaja nadzor nad tem, kar stranke počnejo.

 

Obrazi sindikata – Jože Bovhan – Predsednik sindikata KNG v TKI Hrastnik

Jože Bovhan pravi, da bi se za sindikalno pot odločil še enkrat, saj je že prej bil  »trmast«. »Meni ni bilo nikoli težko vložiti v sindikalno delo kakšno uro več,« dodaja. Celo svojo delovno dobo dela v istem podjetju. Od novembra lani je že v pokoju, delo nadaljuje do 31. januarja naslednje leto. Zdaj ja pred njim še izpeljava volitev v svet delavcev in volitve v sindikatu. Za naslednike se ne boji, tudi take z izkušnjami imajo.

Sindikat ima v zadnjem času težave s privabljanjem novih članov, saj tisto, kar se dogovori, velja za vse v podjetju. Nekateri ta argument obračajo narobe.

Ampak sindikat je v podjetju edini pravni sogovornik z delodajalcem, ki se lahko organizirano pogaja o plačah in drugih pravicah za vse zaposlene, ne le za člane. Če te pogodbe med sindikatom in delodajalcem ni, je to prepuščeno stihiji in bi se moral praktično vsak samo pogajati zase. Tudi sodelovanje sveta delavcev in sindikata je pomembno. Medsebojno se podpirata, njune funkcije pa so različne.

Pravi sindikalist mora z ljudmi komunicirati na vseh ravneh, pogovarjati se tudi s tistimi, ki niso člani sindikata, pa imajo probleme.

Postaviti se je treba jasno in odločno z pravice ljudi. Sam sem se, ko je podjetje imelo nekaj težav s poslovanjem, tako postavil proti vodstvu in ljudje so me podprli, tako je imel sindikat tudi večjo pogajalsko moč.

 

Socialna država – Država je del rešitve

V začetku oktobra, na dan, ko je bila Ljubljana prestreljena s kar 400 dozami solzivca, je v knjižnici Otona Župančiča potekala okrogla miza o univerzalnih temeljnih storitvah (UTS). Pri založbi Opro je namreč izšlo delo Univerzalne temeljne storitve, ki sta ga napisala Anna Coote in Andrew Percy. Na okrogli mizi sta o knjigi spregovorila dr. Srečo Dragoš in dr. Tamara Pavasović Trošt.

Avtorja knjige UTS opisujeta kot skupek treh bistvenih konceptov. 1. Storitve, ki so v skupnosti organizirane kot aktivnosti v javnem interes. 2. Temeljne: bistvene in zadostne (ne le minimalne) storitve, ki ljudem omogočajo, da zadovoljijo svoje potrebe. 3. Univerzalne storitve, ki zadovoljijo potrebe, morajo biti dostopne vsakemu, ne glede na to, ali jih plača ali ne.

Ključno se jima zdi, da UTS zaživijo v praksi kot dvig kakovosti obstoječih storitev, izobraževanje in zdravstven oskrbe, hkrati pa se vežejo še na druga področja, kot so neg in varstvo, stanovanja, javni prevoz in digitalizacija. Njun namen je spodbujanje razprave o zdajšnjih žgočih problemih, kakršni so naraščajoča neenakost, erozija socialne države in pretirana poraba. Kot zapišeta, gre, v nasprotju z neoliberalno formulo vpeljave temeljnega dohodka (z izplačili v denarju), ki poudarja individualno potrošnjo in trg, tu za skupni pristop, ki dopolnjuje posameznikov prihodek in hkrati zmanjšuje odvisnost od njega.

Začetni razvoj misli o socialni državi – Dragoš je spomnil, da je pri nas pionir razvijanja socialne države  Janez Evangelist Krek. Že ob koncu 19. stoletja je z delom Črne bukve kmečkega stanu uvedel empirično sociologijo na Slovenskem. V delu se je zavzemal za osemurni delovnik in minimalno plačilo. Že leta 1901 je v delu Socializem govoril o obliki univerzalnega temeljnega dohodka. Kot je še nadaljeval Dragoš, je leta 1933 Andrej Gosar v delu Za nov družbeni red obdelal koncept socialne države, vendar je bolj skrajno desno in militantno krilo Antona Mahniča povozilo te napredne ideje.