V devetnajsti številki Delavske enotnosti z dne 4.11.2021, lahko preberete več o:

  • Socialna država – Z nov izračun minimalnih življenjskih stroškov
  • Zahteve ZSSS – Utemeljen dvom o zakonitem delovanju inšpekcije za delo
  • Obrazi sindikata – Tine Hribar – Sindikat pri Uradu predsednika države
  • Pogovor – Bolj kot število ur dela šteje kakovost opravljenega dela

 

Socialna država – Z nov izračun minimalnih življenjskih stroškov

Prejšnji teden naj bi na nujni seji državnozborskega odbora za delo poslanke in poslanci na pobudo stranke SD razpravljali o pomenu ponovnega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. A seje ni bilo, tako tudi predstavniki ZSSS niso imeli možnosti zastopati svojih stališč in zahtev za ponovni izračun zneska minimalnih življenjskih stroškov oziroma za spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki določa izračun na vsakih šest let.

ZSSS je predlagala spremembo zakona v smeri skrajšanja obdobja izračuna na tri leta oziroma ustrezno usklajevanje zneska minimalnih življenjskih stroškov v obdobju do ponovnega izračuna. Menimo, da je obdobje šestih let predolgo in v tem obdobju znesek minimalnih življenjskih  stroškov ne odraža več realnega stanja.

 

Zahteve ZSSS – Utemeljen dvom o zakonitem delovanju inšpekcije za delo

ZSSS se je v zvezi z delovanjem Inšpektorata RS za delo (IRSD) obrnila na pristojno ministrstvo za delo in varuha človekovih pravic. Zahteva nadzor in izboljšanje dela IRSD, predvsem pa zagotovitev njegovega zakonitega delovanja.

Kot je v obeh zahtevah zapisal izvršni sekretar ZKSSS Andrej Zorko, je primerov, ki kažejo, da delo IRSD ni ustrezno, veliko – v obeh zahtevah je naštetih precej vzročnih primerov. Ti kažejo na nepreglednost, nepravočasnost in ne dovolj veliko učinkovitost dela inšpektorjev v okviru njihovih pooblastil, postavlja pa se tudi vprašanje učinkovitosti zaposlitev dodatnih inšpektorjev.

Dogaja se, da so postopki pri IRSD zaključeni šele po letu in več, kakšni pa zahtevajo še posebej hitre reakcije; med njimi so v našteti: delovni čas, odrejanje dodatnega dela, plačilo za opravljeno delo, omejitev gibanja itd.

 

Obrazi sindikata – Tine Hribar – Sindikat pri Uradu predsednika države

Sam sem brez dlake na jeziku. Sindikalist mora biti osebe, ki stoji za svojimi besedami, stališči in dejanji, posluša sogovornika, ga spoštuje, poskuša razumeti in mu pomagati. Imeti moraš močno hrbtenico, nikoli pa ne smeš pozabiti, da si samo človek.

Ljudje dostikrat pozabimo na naše pravice pa tudi dolžnosti, ki jih imamo vsi, vključno z delodajalcem. Predvsem za zaposlene sindikat pomeni varnost, da se ob stiski obrnejo na nas. Mi pa se naprej pozanimamo, kaj je treba narediti.

 

Pogovor – Bolj kot število ur dela šteje kakovost opravljenega dela

O skrajšanem delovnem času je spet vse več govora zlasti v povezavi z digitalizacijo in avtomatizacijo dela; tudi minister za delo ga v zadnjem času spet omenja, bil je pa tudi eden od ukrepov za omilitev posledic pandemije. V času kulture dolgih delovnikov se je še kako smiselno spet boriti za spoštovanje t. i. treh osmic pa tudi usklajevanja sfere zasebnosti in kariere. O tem, kako je to zelo povezano z organizacijo in kako pomembna je ljudem avtonomija časa, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo in raziskovalko dr. Jano Javornik.

»Namesto, da poskušamo drug drugega preglasiti, se zato raje uigrajmo v večglasje. Razmišljajmo, utemeljujmo in se razgovarjajmo, tudi če hodimo vsaksebi, eni po ravnem, drugi po zaobljenem planetu. kajti če je zemlja res okrogla, se bomo nekoč spet srečali.«

(Filozof, komparativist, magister kognitivne znanosti Primož Vidovič: Razmišljajmo, utemeljujemo in se razgovarjajmo; Delo, 22. oktober 2021)

Komunikacija nam gre v času vse več komunikacijskih kanalov vse slabše od rok. Ne znamo več poslušati in slišati, kar nam imajo povedati drugi in drugače misleči. Zato je tudi dialoga na različnih ravneh vse manj, še posebej o najbolj kočljivih temah, je pa vse več sporočanja misli v svet v stilu »jaz vem najbolje«. Škoda, saj je tako težko zares bolje za vse, še posebej pa za tiste, ki imajo glasu manj in praviloma najbolj prikrajšani in ranljivi.