Ubraniti in preseči

V Sloveniji se jeseni 2021 dejansko pogovarjamo o nujnosti elementarnega spoštovanja zakonov, o tem, da si jih oblast ne more razlagati in prikrajati po svoje, kot se ji pač zazdi.

Od začetka epidemije nove koronavirusne bolezni in od zaprisege nove vlade se zdi, da se premetavamo  v čudnih, morastih sanjah, iz katerih se ne moremo in ne moremo zbuditi. Že leto in pol živimo v duhu izrednih razmer, groženj, represije in omejevanja svoboščin v imenu zaustavljanja virusa. Priča smo, kot pišemo v tej tematski številki, pravemu pravnemu huliganizmu, ko se zdi, da za obvladovanje razmer žrtvujemo pravno državo, obenem pa trpimo – milo rečeno – nepremišljenost pri sprejemanju odlokov ter nekakšno zavestno ignoriranje ustavne skladnosti in hierarhije. Vrag je vzel šalo.

Na žalost je pri nas trenutna realnost dejansko taka, da moramo pravno državo zato, da bi jo presegli, najprej ubraniti.

Evropski mehanizem pravne države

Evropski mehanizem pravne države omogoča letni dialog o pravni državni Med Evropsko komisijo, Evropskih svetom in Evropskim parlamentom, skupaj z državami s članicami ter nacionalnimi parlamenti, civilno družbo in drugimi deležniki. Poročilo o stanju pravne države je temelj tega novega mehanizma. Poročilo o stanju pravne države in pripravljano delo z državami članicami bosta v okviru mehanizma potekala vsako leto in bosta podlaga za razprave v EU ter za preprečevanje nastajanja ali poglabljanja težav.

Pravna država je v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji predstavljena kot ena temeljnih vrednot EU. Pomeni, da mora vlade zavezovati pravo, da ne smejo sprejemati samovoljnih odločitev in da morajo imeti državljani možnost, da njihove odločitve podajo v presojo neodvisnim sodiščem. Obsega tudi boj proti korupciji, ki nepravično koristi nekaterim na škodo drugih, in zašito medijske svobode. Če Evropska komisija meni, da država članica krši pravo EU, lahko zažene postopke za ugotavljanje kršitev, katerih posledice so potencialno finančne sankcije, ki jih naloži Sodišče Evropske unije. Postopek, določen v 7. členu Pogodbe o Evropski uniji, pa omogoča Evropskemu svetu, da poda priporočila ali se soglasno (država, proti kateri teče postopek, ne glasuje) odloči o sankcijah proti državi članici, med katerimi je lahko tudi zamrznitev pravic članstva.

Delavske pravice v pravni državi

Eden bistvenih elementov pravne države je ureditev in spoštovanje pravil njenega zakonodajnega in na splošno pravodajnega procesa. Ker so moderni družbeni odnosi kompleksni in potrebujejo njihovo urejanje celovito obravnavo, še posebej na področjih, ki vsem niso takoj razumljiva, je pomembno upoštevanje postopkov in običajev, ki zakonodajalcu in procesu ustvarjanja pravnih pravil zagotavljajo kredibilnost. To je osnova za zaupanje v pravo ter za občutek, da v pravni državi dejansko živimo. In za to, da določba ustave, da je Slovenija pravna in socialna država, ni zgolj mrtva črka na papirju.

Nastavki za ohranitev delovanja pravne države so dobri, vendar jih je treba sproti izboljševati in vzdrževati. Pred pa je potreben dvig politične kulture in političnega diskurza, saj njegova nizka raven škodi.

Večje medsebojno spoštovanje, več solidarnosti in upoštevanja utemeljenih stališč vseh strani bi privedlo tudi do boljšega delovanja pravne države ter države kot take.

Od človekovih do delavskih pravic

Svoboda zbiranja in združevanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki omogoča tudi delovanje sindikatov, in je zato med drugim delavska pravica. Omogoča namreč svobodno združevanje delavk in delavcev v sindikate, z njimi pa delavstvo uresničuje svoje pravice in interese, kar je osnova za izborjene pravice zaposlenih. Obenem je predvsem po zaslugi delovanja sindikatov spoštovanje človekovih pravic v delovnih razmerjih in uveljavljanje delavskih pravic kot človekovih pravic vključeno v delovno zakonodajo.

Med temeljne človekove pravice nesporno sodijo tudi pravica do varnega in zdravega delovnega okolja, pravica do dostojnega življenja in pravica do dostojnega plačila za opravljeno delo. In za te pravice smo se, se in se vedno bomo v ZSSS tudi zavzemali.

V skladu s Pravilnikom o pravni pomoči ZSSS morajo člani sindikata pravno pomoč poiskati pravočasno, tj. najmanj pet dni pred potekom roka za vložitev vloge oziroma opravo dejanja zastopanja, ob prisilni poravnavi najmanj 15 dni, ob stečaju pa najmanj 30 dni pred potekom roka za vložitev terjatve. Pooblaščena oseba lahko po proučitvi dokumentacije nadaljnjo pravno pomoč tudi zavrne, če ugotovi, da je zanjo prepozno, da so zahteve očitno neutemeljene oziroma bi bila pravna dejanja nesmiselna, ali če je očitno prisotna težnja po pravdarstvu.

Individualno svetovanje je za delavca – člana sindikata brezplačno. Vnaprej pa mora zagotoviti sredstva za plačilo sodnih taks in stroškov za izvedbo dokazov. Ob izgubi spor nosi delavec – član sindikata sodno priznane stroške nasprotne stranke in druge stroške postopka (sodne takse, stroške izvedencev itd.).

Ob včlanitvi je vsak član deležen manjšega pravnega nasveta. Po treh mesecih članstva je upravičen do posredovanja pri delodajalcu – temu ne primer pošljemo zahteve, opozorimo na kršitev, pozovemo k izpolnitvi obveznosti. Po šestih mesecih članstva pa je član upravičen do vložitve tožbe in zastopanja na sodišču.

V delovnih sporih sodišče strankam ponudi možnost mediacije. To je postopek, v katerega stranke vstopajo prostovoljno ter skupaj s pomočjo tretje nevtralne osebe (mediatorja) doseči mirno rešitev sporov.

Neoliberalna ideologija, ki je na Zahodu postopno zavladala v zadnjih štiridesetih letih, je politične alternative možno zožila s preprosto idejo, da bo vse ključne zadeve uredil trg. Pravice in blagostanje naj bi ljudem zagotavljala predvsem vitka in pravna država. Toda to nas je pripeljalo do vrste težav, s katerimi se soočamo danes.

V pravni državi državljani uživajo samo pravno svobodo, v demokratični državi pa tudi politično svobodo. Boja za pravičnejšo družbo pravna država torej ne omogoča sama po sebi. lahko je šele pomembno izhodišče, ki nam omogoča gradnjo boljše družbe.