V novi številki revije Delavska enotnost št. 18 lahko preberete več o:

  • Podčrtano – Izbira in manipulacija
  • Socialni dialog – 30 let izpuhtelo v nič
  • Obrazi sindikata – Vesna Stojanovič – Mercator
  • Kongres SDTS – Sindikat trgovine ima novega predsednika
  • O napadu na sindikalno konfederacijo v Rimu

Podčrtano – Izbira in manipulacija

Pogosto so nam »zbire v življenju vsiljene. Nanje nimamo vpliva, saj so izven našega dosega in se zgodijo, ker se okoli nas dogaja marsikaj, ker so okoli nas ljudje, pa tudi ker imajo v družbi eni več moči in kapitala,  da nam »izbire« vsilijo.

Nismo izbrali tega virusa in življenja z njim. Tudi ukrepov nismo izbirali, izbrala jih je politična elita. in ti nam jih prikazujejo kot našo izbiro. Napaka. Ukrepi PCT, ki se nam prikazujejo kot čisto prostovoljni, to niso. Prostovoljnost se ne more meriti s tem, da sicer izgubiš službo in s tem možnost preživetja sebe in svoje družine.

Zelo pomembno je, kako se obnašamo drugi do drugega. Šola covida, ki jo obiskujemo že poldrugo leto, bi nam to znanje lahko prinesla, ampak zdi se, da smo za odločevalce vsi mi »običajni« ljudje le predmet manipulacije.

 

Socialni dialog – 30 let izpuhtelo v nič

Pred kratkim je pet reprezentativnih sindikalnih central, med njimi seveda tudi ZSSS, zaradi leto in pol trajajoče odsotnosti socialnega partnerstva pozvalo k sklicu izredne seje pristojnega odbora državnega zbora, poslanke in poslance pa pozvalo, naj zakone, ki niso bili usklajeni na ekonomsko-socialnem svetu, zavrnejo.

 

Obrazi sindikata – Vesna Stojanovič – Mercator

Po skoraj 45 letih delovne dobe in prav toliko letih sindikalizma naša sogovornica na vprašanje, ali bi svojo poklicno kariero ponovila, odločno in brez razmisleka odgovori z »ne«; in z »da« nadaljuje pri vprašanju, ali bi ponovila sindikalno pot. Naša rubrika je prekratka za to, da bi v njej opisali vse, kar je na njej dosegla in spoznala.

»Bistven premik je bil dosežen na področju evidence delovnega čas. Bili so milijoni neplačanih ur iz naslova prerazporeditve delovnega časa, a nam je z novo kolektivno pogodbo uspelo doreči vodenje evidenc, izkoristek ur v referenčnem obdobju, sicer pa plačilo po postavki nadure. To je za delodajalca dražje in uvedel se je neki red, ko ure ne zginevajo več.

Za člane je sindikat zatočišče, pribežališče, roka pomoči, ko jo potrebujejo. Beseda sindikalist zame pomeni človeka, ki se je pripravljen nesebično razdajati za ljudi, ki so mu zaupali to funkcijo, na katerikoli ravni. Jaz lahko rečem, da je bil moj telefon dosegljiv za člane 24 ur in da ni bilo malo primerov, ko je zvonil tudi po koncu njihovega šihta, ob enajstih zvečer. Ta človek je potreboval pomoč, in jo je tudi dobil. Tisti hip tolažilno besedo, drugi daj je bila pa z moje strani akcija.

Noben sindikalist ne bi smel pozabiti, v službi koga je. Ljudje morajo čutiti, da so sindikalisti del njih, del množice, ne privilegirani posamezniki, ki dogajanje od nekod nadzirajo. Biti sindikalist je poslanstvo.

Svojim ljudem sem vedno rekla, da sem se zanje pripravljena boriti, iti prva, ampak oni morajo biti za mano. Da pa so ljudje za nekom, posameznikom ali organizacijo, si mora ta njihovo zaupanje pridobiti. Ko imaš zaupanje, si močan.

 

Kongres SDTS – Sindikat trgovine ima novega predsednika

Na petem kongresu Sindikata delavcev trgovine Slovenije os delegatke in delegati izvolili novo vodstvo in utrdili zavezo, da bodo nadaljevali dobro delo, ki bo v dejavnosti, v kateri je kupec kralj, delavkam in delavcem zagotovilo, da ne bodo reveži.

Novi predsednik SDTS je Aleš Gostiša, sindikalist kranjskega Merkurja.

 

V soboto, 9. oktobra, so desni skrajneži napadli sedež konfederacije sindikatov CGIL v Rimu in ga razdejali. »Brutalen napad na sindikalno konfederacijo, ki je braniteljica pravic delavcev in upokojencev ter zagovornica demokracije, je po našem trdnem prepričanju vreden najostrejše obsodbe,« so v pismu podpore dejanje obsodili v Sindikatu upokojencev Slovenije. Obsodbe dejanja skrajnežev prihajajo iz več sindikalnih vrst. Zgroženost in ogorčenost nad dejanjem spremljajo izrazi solidarnost in želje, da se takšna dejanja ne bi več ponovila Centrala CGIL je bila tudi žrtev spletnega napada.

 

»Epidemija deluje kot povečevalno steklo naših lastnih notranjih kontradikcij in antagonizmov. Ti antagonizmi so prišli na dan v obliki zaostritve številnih neenakosti. Škarje med bogatimi in revnimi so se še bolj razprle, nekateri najbolj bogati so v epidemiji bajno obogateli, množica revnih je še bolj obubožala. Imamo Pikettyja, ki je zvesti statistični opazovalec tega, kar se dogaja s kapitalizmom, in vsi njegovi nedavni podatki kažejo, kako je epidemija povečala neenakosti v premoženju in zaslužki.

Povečala se je razlika med zaposlenimi in prekarci, povečala se je neenakost med moškimi in ženskami, ki so bile v resnici v prvih linijah boja proti pandemiji. medicinske sestre, negovalno osebje, trgovke, ki so stale na prvi fronti. Poleg tega sta na ženske v času lockdownov večinoma padla še izobraževanje otrok na domu in povečano družinsko nasilje.

In narasla je razlika med mlajšimi in starejšimi. Starejši so bili v tej epidemiji najbolj na udaru in mu smo bili med tistimi družbami, ki starejših niso znale zaščititi; v drugem valu epidemije smo bili med tremi najslabšimi državami na svetu skupaj s Perujem in Belgijo, številke os bile pri nas grozljive, starocid.

In še: narasle so razlike med državami v zmožnosti precepljenosti. Kar poglejmo po svetu , katere države so precepljene in kje j komaj kaj precepljenih. Pandemija je globalna stvar, samo skupaj jo lahko premagamo, ne moremo se bogati tu ograditi od deprivilegiranih.«

(Filozof Mladen Dolar, Represija je izraz nemoči: Suzana Lovec, slovenski informativni spletni portal N1, 9. oktober 2021)

Te besede pravzaprav ne potrebujejo komentarja, ampak konkretno akcijo za  sistemske spremembe