V šestnajsti številki Delavske enotnosti z dne 23.9.2021, lahko preberete več o:

  • Podčrtano – Misliti resno
  • Za krepitev socialnega dialoga – Dvodnevna konferenca ob zaključku večletnega projekta

Podčrtano – Misliti resnoDelavska 16 2021

Dobronamernost enih pač ni dovolj, da se doseže dogovor. Do-govor je zgodba o uspehu le, če pri njegovem nastanku polega govora poteka tudi po-slušanje in seveda upoštevanje slišanega. Ničesar se ni mogoče dogovoriti, če sta na eni strani samo diktat in stališče, da kompromis pomeni, da ima vedno znova prav le ena stran, bojda zato, ker »prevzema odgovornost«. Seveda, no, počakajmo še malo, menda bodo v vladi dali kaj kmalu tudi formalen odgovor na sindikalni predlog dogovora.

Alarmi morajo zvoniti pri delavkah in delavcih tako v javnem kot zasebnem sektorju, tako pri starih kot mladih, pri ženskah in moških, ne glede na izobrazbo in svetovni nazor … ker nas drugi poskušajo deliti, bi se morali sami še bolj združevati. To bo v našo korist in bo pomenilo uravnoteženje med državo, ki jo predstavljajo oblastniška struktura in institucije, ter ljudstvom, ki smo civilna družba, sindikata pa seveda tudi posamezniki. od tako imenovane države moramo zahtevati, da dela za nas. In pika.

 

Za krepitev socialnega dialoga – Dvodnevna konferenca ob zaključku večletnega projekta

Konec septembra se bo zaključil skoraj štiri leta trajajoči projekt z naslovom Za krepitev socialnega dialoga. V tem mesecu pa je v okviru projekta na Ljubljanskem gradu potekala vsebinsko bogata dvodnevna konferenca, na kateri so organizatorji predstavili svoje delo. Razprave so potekale tudi o vlogi in pomeni vseživljenjskega učenja in stanju socialnega dialoga v Sloveniji.

Končni cilj zadovoljni zaposleni – Kako je potekalo vseživljenjsko učenje v okviru projekta v praksi, so orisale predstavnice sindikata in ljudskih univerz. Med njimi je prevladovalo strinjanje, da so izobraževalci in sindikati dobra kombinacija, ki lahko pride do delavk in delavcev in jim predstavi pozitivne plati vseživljenjskega učenja. Strinjale so se tudi, da bi morali projekt ohraniti in ga v prihodnje nadgrajevati, saj ljudem tovrstna usposabljanja (od digitalne pismenosti do učenja jezika za tujce) še kako koristijo.

Nekateri delavci nimajo niti osnovnih pravic – pogrešamo zavedanje države, da je vseživljenjsko učenje sestavni del trga dela, zato bi potrebovali nek organ, ki bi predvideval potrebe delodajalcev čez pet in več let.

Vključenost v usposabljanja in izobraževanja s starostjo pada – Dobra polovica se jih usposablja zaradi službe, izobražuje se več žensk, vključenost pa s starostjo in izobrazbo pada.

Socialni dialog pri nas še vedno na hladnem – socialni dialog ne omeni samo posvetovanja, ampak tudi sodelovanje in skupno dogovarjanje.

Rezultati projekta govorijo samo zase – vodja projekta Patricija Vidonja je po koncu konference ocenila, da je ta dosegla svoj namen. Z nekaterimi udeleženci smo se lahko srečali v živo, z nekaterimi pa po spletu.

V projektu smo razvili sedem izobraževalnih programov in sedem e-gradiv, s katerimi smo nadgradili e-učilnico ZSSS., skupaj smo izvedli 44 e-izobraževanj. Vzpostavili smo 11 regijskih mrež s svetovalnimi središči ISIO. Dolgoročnejši vplivi bodo vidni tudi na področju večje aktivnosti članic in članov sindikata, saj smo jih skozi projektne aktivnosti opremili z novimi znanji, kompetencami, ki ponudili nova orodja za njihovo delo.