V enajsti številki Delavske enotnosti z dne 10.6.2021, lahko preberete več o:

  • Podčrtano – Brez rokavic,
  • največji protest proti vladi doslej,
  • socialni dialog je bil za koalicijo zgolj alibi,
  • vštevanje testiranja v delovni čas,
  • pravna določila morajo biti jasna,
  • poklicni gasilci so napovedali stavko.

Zadnji majski petek je bilo na ljubljanskih ulicah 40 tisoč protestnic in protestnikov; protestiramo sicer ž več kot leto dni. A predsednik države medtem tišči glavo v pesek in govori, da nismo v krizi, ampak le v razmerah politične negotovosti. Poslanke in poslanci državnega zbora se zadnje čase samo še kupčkajo in pospešeno kopičijo škodljive odločitve. Premier govori o državljanski vojni in protislovenski vstaji. Ministri mu slepo asistirajo in ne prevzemajo nobenih odgovornosti za posledice svojih dejanj. V Bruslju našo državo že gledajo postrani, zapravili smo si ves kapital male, razvite in napredne državice. In namesto problemov smo začeli obdelovati drug drugega. Brez rokavic.

 

Delavska 11 2021Zveni zelo slabo. Ker tudi je. Vojna vseh proti vsem ni konstruktivna rešitev, a pogajanj in dogovarjanj, ki bi vsebovala argumentacijo, predvsem pa empatijo in poslušanje drug drugega, (skoraj) ni več. Nekaj se bo moralo zgoditi, ker tako ne bo šlo več dolgo naprej. Že zdaj ne gre. Voz se je zataknil na vaški blatni poti in se ne premakne več z mrtve točke, saj je konj še omagal, kočijaž pa je že ves hripav od preklinjanja.

Biti moramo pozorni, čuječni in ne dopustiti, da nam ukradejo današnji dan, ki je pogoj za prihodnost. Jeza je motivacija, prelijmo jo v motive za dejanja. Samozavest si pridobivajmo skupaj, solidarni, strpni, raznoliki, demokratični. Po zlomu socialnega dialoga smo bili tudi sindikati ponovno prisiljeni stopiti organizirano na ulice, se jasno in nedvoumno tudi kot organizacije pridružiti splošnemu uporu in opozoriti, da je politika zlorabila socialni dialog, ki je civilizacijska pridobitev in norma Evropske unije, katere svet naj bi slovenska politika vodila še prvega julija letos. Zagotovo ne v imenu vseh. Bo, tudi »tisti« prelomni petek bo prišel, če bomo vztrajali.

Enake možnosti

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa se je odprava razlik med spoloma zamaknila za eno generacijo, v letošnjem poročilu  o razlikah med spoloma ugotavlja Svetovni gospodarski forum. Ocenjujejo, da se je čas, ki bo potreben za odpravo razlik med spoloma, od zadnjega poročila podaljšal za 36 let – z 99,5 leta na 135,6 let. Med 156 državami, ki jih obravnava poročilo, je po enakosti med spoloma na prvem mestu Islandija. Med prvimi desetimi je še šest evropskih držav, Slovenija je na 41. mestu. Zahodne države bodo ob trenutni hitrosti razlike med spoloma odpravile v 52,1 leta. Na področju zdravja so bile razlike med spoloma odpravljene v 95 odstotkih držav, na področju izobraževanja je enakost med spoloma doseglo 37 držav, med njimi Slovenija, na globalni ravni pa bo še vedno potrebnih 14,2 leta za odpravo razlik.

Vsaka kriza je priložnost za pogled nazaj, samozavestno in strateško načrtovanje bolj tenkočutnega odziva za preprečevanje prihodnjih katastrof. Pomemben je premislek in oblikovanje politik zk vidika spola, ki obravnava obstoječe neenakosti in razlike med spoloma. Popolno, enakopravno in smiselno sodelovanje žensk pri okrevanju in odzivu po covidu-19 je ključnega pomena za doseganje tega pristopa. V Sloveniji si tega za zadaj lahko le želimo. še dobro, da so del EU, kjer ostaja vsaj upanje, da bodo tudi ta vprašanja na dnevnem redu reševanja krize.

Pogovor s predsednico ZSSS Lidijo Jerkič – Socialni dialog je bil za koalicijo zgolj alibi

»Razumemo, da nas ne mislijo več upoštevati, da smo del družbe, tako kot večina, katerih mnenje ni pomembno, in da se požvižgajo na pravila, ki v tej državi veljajo, tudi glede socialnega dialoga.

Statistike potrjujejo, da so bili sindikati celo večkrat v protestih udeleženi pri bolj levo usmerjenih kot pri desnih vladah.

Praktično vsi protikoronski paketi so šli v sprejem mimo res vsebinskega dogovora na ESS, pri čemer smo v parlamentu vztrajno poslušali koalicijo, kako si za alibi jemlje socialni dialog. Ja, morda smo bili obveščeni, tekla so tudi pogajanja, vsaj do PKP5, a tudi kar je bilo dogovorjeno na pogajanjih, je bilo pogosto spremenjeno ali pa je v zakone prišla še tematika, ki sploh ni bila predmet razprav. Kaplja čez rob pa so bile spremembe sistemske zakonodaje – npr. zakon o nacionalnem demografskem skladu. V skladu s pravili ESS zakon nastaja tako, da se v njegovo pripravo vključijo socialni partnerji, ustanovi se pogajalska ali strokovna skupina, na ESS pa pride zakon, ki je v čim večji meri usklajen, ni nujno da v celoti. Šele po obravnavi na ESS vlada v državni zbor vloži predlog zakona. Vlada je ravnala tako, da je v DZ vložila zakon, nato pa ga je uvrstila na sejo ESS. V tej fazi socialni partnerji nimamo več nobenega vpliva. Čeprav je bila na ESS ustanovljena pogajalska skupina, smo tudi tu bili deležni podobe hladne prve: lahko poslušamo, beležimo, spremenili pa ne bomo ničesar, ker je zakon usklajen. Kje je tu socialni dialog? Enostransko seznanjanje z vladnimi odločitvami socialnih partnerjev namreč nikakor ni socialni dialog.

Težko razumem tudi izjave predsednika vlade, da je ZSSS režimski sindikat in da še ni razdelil premoženja  ter tudi izjave o visokih plačah. Take izjave so nevredne funkcije, ki jo opravlja. Za začetek, ZSSS je delavska organizacija, ki jo sestavljajo člani. Trditev, da je režimski sindikat, je za člane žaljiva, še posebej v tonu, kot je bilo omenjeno izrečeno, pri čemer seveda ni definirano, kaj režimski sindikat sploh je. Živeti v preteklosti je sicer mogoče, konstruktivno pa ni. Prav času njegove prve vlade je bil sprejet zakon, ki je takratno družbeno lastnino v posesti sindikatov razdelil med vseh sedem takrat obstoječih sindikalnih central. ne vem torej, o čem govori ali o če bi rado govoril. Verjamem, da se sam tega prav dobro spomni, torej je motiv njegovih sedanjih trditev res vprašljiv.

Kar pa se plač tiče, lahko povem za sebe in tiste, za katere vem, kakšne imajo. Moja plača za delo predsednice Zveze je več kot polovico manjša od njegove in to velja tudi za vse sodelavce. Z eno veliko razliko. Mi si naše plače moramo zagotoviti s članarino, on svojo dobiva iz proračuna, od vseh nas. In nima prav nobene pravice komentirati plač, h katerim čisto nič ne prispeva. Če bi bil plača iz članstva SDS, bi jim glede na objavljene podatke v medijih za plače hitro zmanjkalo.

Sindikati smo o stanju socialnega dialoga v Sloveniji obvestili tako Evropsko komisijo kot evropske sindikalne organizacije. Zaskrbljeni nad stanjem so vsi, zlasti zato, ker je Slovenija do sedaj veljala na tem področju za zgled. Naj spomnim, da je v Evropi socialni dialog eden najpomembnejših stebrov. Dolgo smo tehtali, dali naj to storimo. Potem smo se odločili, da ne bomo več za vsako ceno branili lepega obraza države in lakirali stanja, ki ni dobro. Iz vseh institucij smo dobili pisma z izraženimi skrbmi in ponujeno pomočjo ter podporo. Kakšno ponujeno pomoč bomo tudi sprejeli.«

»Če izgleda kot raca, če hodi kot raca, če se oglaša kot raca, potem je to raca. Ne pa labod. Če imamo 40 tisoč ljudi na ulicah, nedelujoč parlament in nepriljubljeno vlado, ki je zaupanje že zdavnaj zapravila, potem je to zelo resno stanje. Od predsednika države pričakujem, da se na nezakonita in nevarna ravnanja vlade odzove kritično, jasno in odločno. Ni čas za moraliziranje, prelaganje odgovornosti, politično prijateljevanje, ljudje pričakujejo predsednikovo kritičnost in ukrepanje.«

(Predsednica SD Tanja Fajon v odzivu na besede predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, češ da v Sloveniji ni politične krize, ampak zgolj stanje politične negotovosti; 1. junij 2021)