V novi številki revije Delavska enotnost št. 10  z dne 27. 5. 2021 pišemo o:

  • Socialni dialog – Ker ni dialoga, je konflikt
  • Lažne novice, teorije zarote in potrditvena pristranskos – je vse to res tako čudno?
  • Socialna država – Čas pandemije idealen za uvedbo UTD

 

Socialni dialog – Ker ni dialoga, je konfliktDelavska 10 2021

Zaradi ravnanja te vlade in njenega kršenja pravil socialnega dialoga je pet sindikalnih central usklajeno in enotno sklenilo, da do nadaljnjega ne bodo več sodeloval v farsi, v katero se je spremnilo delovanje ekonomsko-socialnega sveta (ESS). »Socialnega dialoga ni in iz nečesea, česar ni, se seveda težko umikaš,« je bila ob tem jasna predsednica ZSSS.

ESS naj bi deloval na podlagi pravil, ki jih je sedanja vlada v zadnjem letu pvečkrat zaobšla. Ni bilo niti predhodne, niti vsebineske obravnave ključne ekonomske in socialne zakonodaje.

Tradicija socialnega dialoga je v Sloveniji dolga, uradno je bil ESS ustanovljen leta 1994 kot odgovor na takratne razmere, ki so bile posledica osamosvajanja,stavkin velikih sicalnih trnj. Bil je alternativa ulicain vzopstavitev omizja, za katerim se cocialni partnerji uravnoteženo dogovarjajo o dolgoročni strateških rešitvah, o poti in smeri države tako, da ne prevlada nobeden od interesov, ne politčni, ne kapitalski in ne socialni. Sprva je ESS prinašal dobre rezultate, sklenjen je bil socialni sporazum, dogovor o politiki plač, številni zakoni. Socialne razmere so se prvih deset let ESS umirile, uporov in stavk je bilo manj. Potem so se začela ciklična slabšanja, leta t2005 zaradi namere takratne Janševe vlade, da uvede reform in z njimi enotno davčno stopnjo; na socialni dialog so vplivali tudi različni interesi socialnih partnerjev ob svetovni finančni in gospodarski krizi leta 2008, spomnimo se samo varčevalnih ukrepov. Dodatno se je socialni dialog zaostril leta 2017, ko so iz njega zaradi opozicijskih zakona o minimalni plači in zakona o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zvarovanja izstopili delodajalci.

Po tem so bila spremenjena pravila o delovanju ESS. Vlada se je takrat zavezala (zaveze veljajo za vsakokratno vlado), da brez predhodne vsebinske obravnave socialnih partnerjev na ESS ne bo sprejemala ali predlagala v sprejetje predpisov, ki sodijo v temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih skladno s svojimi pravili obravnava ESS.

 

Lažne novice, teorije zarote in potrditvena pristranskos – je vse to res tako čudno?

V zadnjem letu se je vsak od nas na svoj način spopadal s tem, kar danes imenujemo »nova realnost«. Ob prvih javljanjih o epidemiji, ki je prvotno zajela Kitajsko, se je zdelo vse tako daleč, po televiziji smo gledali priore kot iz filma. In potem, kar naenkrat, smo se znašli tudi mi v tj »nov irealnosti«, v razmerah, za katere nismo pričakovali, da jih bomo bomo kdaj doživeli.

Mnogo ljudi je izkalo razlage, rešitve, krivce in še v prvid tednih epidemije so bila mnenja o iizvoru virusa različna. In potem je sledilo še veliko različnih mnenj o nošenju mask, razkuževanju, prezračevanju, razdalji, zaprtju trgovin, restavracij, hotelov, šol, vrtcev, o delu od doma, omejitvah gibanja, združevanja, testiranju, cepljenju – o smislu, učinkovitosti, o različnih interesih…

In vsak od nas si je na podlagi lastnih prepričanj, spremljanja medijev in mnnj svojih bližnjih ustvaril svojo razlago, svoje mnenje, svojo realnost.

To ni nič nenavadnega, ljudje še do nekdaj potrebujemo razlage za dogajanje okoli nas. Že v antiki so naravne pojave razlagali z različnimi božanstvi. Kaj je sedaj drugače?
Dandanes moderna tehnologija nudi še nekaj: ptrditev. Ko iščemo potrditev za naša razmišljanja na spletu, algoritmi na spletnih prlatformah zabeležijo naše zanimanje in nam potem skrbno prikazujejo točno tiste vsebine, ki nas zanimajo, s katerimi se strinjamo. Poskkusite – če boste iskali šotor za dve osebi, boste še dolgo dobivali različne ponudbe za šotore. Enako je s članki določenih medijev, z interesi za določene teme in z določenimi stališči. Posledično se nam zdri, da so naša prepričanja edina pravilna, saj se na našem pametnem telefonu, tablici ali računalniku neštetokrat pojavlja potrdilo našegaprepričanja. In tako se zlaha znajdemo v mnenjskem mehurčku, prepričani, da je dokazljivosamo naše prepričanje pravilno.

Težava pa nastane, ko nas ta prepričanja tako prevzamejo, da ne sprejemamo več odstopanj od naših mnenj. Zato si lahko zadamo, da bomo zavoljo tolerance poslušali in morda celo sprejeli mnenje soseda, sodelavke, prijatelja ali sorodnice. Če smo še malo bolj drzni, lahko tudi prelisičimo algoritem in aktivno poiščemo drugačne vsebine, ki se nam ne prikažejo same od sebe, in si tako razširimo obzorje.

Zagotovo boste kakšno zanimivo vsebino našli tudi na naši spletni strani www.zsss.si.

 

Socialna država – Čas pandemije idealen za uvedbo UTD

Gibanje za dostojno delo s profesorjem Srečom Dragošem z ljubljanske Fakultete za socialno delo in profesorico Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede organiziralo zanimiv spletni pogodbo o prekarnosi in UTD. Spregovorila sta o času pandemije, prihodu Uberja in možnostih uvedbe UTD.