Izdana je nova 9 številka Delavske enotnosti, z dne 13.05.2021, v kateri objavljamo naslednje vsebine:

  • Podčrtano – Besede – dejanja
  • Varnost in zdravje – Varnost in zdravje pri delu sta delavska pravica
  • Praznik dela – Sprejem ukrepov, ne papirjev
  • Pogovor-Vladno početje vodi v privatizacijo javnih sistemov – Andrej Zorko

Delavska 09 2021Podčrtano – Besede – dejanja

Besede in označevanja so pomembna, zato je zelo zvito »socialna kapica« poimenovati odpustek najbogatejšim, nekaj simpatičnega torej, nekaj majhnega, s cofkom, v sladolednih barvah … A v bistvu gre za klobuk, gosposki in z velikimi krajci, ki pokriva le najbogatejše, kot pravijo analize, le menedžerje, zdravnike, najbolje plačane politike, zelo malo pa tistih, ki naj bi jim bil v teoriji namenjen, t. u. razvojnih kadrov, kot so znanstveniki, inženirji … Zato ne čudi, da so vse glasnejše e tudi ideje, da bi sprva predlagano idejo o omejitvi plačevanja socialnih prispevkov pri plačah na 6000 evrov bruto kazalo znižati, celo do 4000 evrov. Sliži se fino, mnogi že gledajo na svoje plačilne liste. A večina jih tam teh številk ne more videti, kar dve tretjini slovenskih delavk in delavcev ima namreč plače pod povprečjem. Klobuk bo nanje le vrgel senco, in bati seje, da ta ne bo prijetno osvežujoča, ampak bo zaradi siromašenja javnih blagajn pomenila nižanje pravic iz zdravstvene košarice in nižje pokojnine. Adijo, solidarnost.

Bodite pozorni, kaj nam prodajajo kot čisto zlato, ne kupite nekritično vsakega copatka, kapljive in drobtinice, niti (demografskega) sklada, ki je le drugo ime za razprodajo.

Kritična misel in beseda sta podlaga za dejanja. Ta pa morajo slediti, sicer je vsaka beseda odveč.

 

Varnost in zdravje – Varnost in zdravje pri delu sta delavska pravica

Ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu, je ZSSS ponovno zahtevala rešitev številnih vprašanj na področju varnosti in zdravja pri delu.

 

Praznik dela – Sprejem ukrepov, ne papirjev

Simbol delavskega boja, Rožnik, tudi letos, žal, ni mogel biti prizorišče množičnih prvomajskih prireditev, so pa z njega dan pred delavskim praznikom vendarle odmevale zahteve ZSSS, ki jih je na novinarski konferenci izrekla predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

»Izbira Rožnika za prvomajsko srečanje z mediji je bila logična, saj je ta hrib nad Ljubljano doživel že več kot 130-letno tradicijo tako skrivnih kot zapovedanih pa tudi veseljaških srečevanj delavstva. Kot je opozorila predsednica ZSSS, se je treba očitna vrniti h koreninam, ki jih je rožnik poznal, s tem da postane kraj zbiranja delavk in delavcev z mislimi o vsebini praznika, to je delu.

 

Pogovor-Vladno početje vodi v privatizacijo javnih sistemov – Andrej Zorko

Andrej Zorko je že vrsto let izvršni sekretar za sistemska in pravna vprašanja pri ZSSS. Vrsto let je tudi eden glavnih pogajalcev v okviru ekonomsko-socialnega sveta(ESS). z njim smo se pogovarjali o času epidemije, sodelovanju z vlado, delovanju ESS in o najboljših odgovorih na izzive prihodnosti.

»Vladno početje, gledano v celoti, vodi v smer privatizacije javnih sistemov, kot sta pokojninska in zdravstvena blagajna.!

»Prvič se je zgodilo, da je nekdo mimo socialnega dialoga zlorabil interventni začasni zakon za

spreminjanje sistemske zakonodaje glede upokojevanja.«

V lanskem letu je prav ob začetku epidemije prišlo tudi do menjave vlade. Vlada je v dobrem letu sprejela vrsto protikoronskih ukrepov, vendar s sodelovanjem s socialnimi partnerji, še posebej sindikati, ne morejo biti zadovoljni?

»Kar je treba omeniti, je, da je vlada protikoronske zakone zlorabila za spremembe sistemskih zakonov, zlasti na področju socialne varnosti in tudi pravic zaposlenih, ko je želela vanje vključiti predloge, ki z epidemijo nimajo ničesar skupnega. Sindikati smo tovrstne poskuse uspeli zablokirati. Glede upokojevanja pa je po posredovanju poslanske skupine Nove Slovenije z vložitvijo amandmajev v PKP7 vseeno prišlo do spremembe sistema. prvič se je zgodilo, da je nekdo mimo socialnega dialoga in brez soglasja socialnih partnerjev posegel v sistemski zakon in za to zlorabil interventni začasni zakon. Tu je šlo za točko preloma glede socialnega dialoga. Že tako načeto zaupanje med socialnimi partnerji in vlado se je še bolj skrhalo. od takrat je med socialnimi partnerji in vlado nezaupanje. K temu lahko dodamo tudi način sprejemanja protikoronskih zakonov. Z ustvarjanjem vtisa nujnosti sprejemanja interventnih zakonov poskušajo na sistemski ravni poslabšati položaj delavcev, prekarcev, mladih ipd. Pot, ki jo je vlada uporabila, je bila napačna.

Tako velikega nezaupanja med vlado in socialnimi partnerji, kot ga imamo sedaj, še ni vilo. Tudi v prejšnjih Janševih vladah je bila stopnja sodelovanja višja. V njegovi prejšnji vladi je bila izvedena reforma dela in pokojninskega sistema, ki je bila sprejeta s konsenzom. Kar smo se takrat dogovorili, še danes velja. Danes ni zagotovila, da bo izpogajano sprejeto. To se je videlo pri protikoronskih paketih,. Kar je vlada sprejela, so poslanci pozneje še vedno lahko spremenili.«