V novi številki revije Delavska enotnost št. 6  z dne 25. 3. 2021 pišemo o:

  • Podčrtano – Zahrbtni umor
  • Vprašali ste, predsednica odgovarja – Ime česa je nacionalni demografski sklad
  • Enake možnosti – Nasilje je med nami
  • minister prilagaja zakon Uberju
  • globalne verige trgajo lokalno ekonomijo

Delavska 06 2021

Podčrtano – Zahrbtni umor

Tisti, ki poskušajo zahrbtno umoriti socialni dialog, so se, misleč, da bodo s tem rešeni vseh spon in nadzora, ki ga ta obveza narekuje, že lotili podiranja zadnjih ovir za popoln prevzem družbe in države. Poleg javnega dobra in socialnih podsistemov so vse bolj na udaru tudi medijska krajina, ki jo napadajo z vsem topovi, kritična (kulturna) ustvarjalnost, civilna družba …, ob tem pa so pod nakovalom tudi svobodni misleči posamezniki in organizacije, ki s prstom kažejo na nečedne politične prakse in javno naznanjajo, da ne želijo živeti v tako ukrojeni družbi. Mednje spadajo tudi sindikati in sindikalisti.

V naslednjih tednih bo zelo pomembno, da bomo državljanke in državljani skupaj preprečili uveljavitev zakona o demografskem skladu, kot si ga je zamislila vlada. Gre za izrazito škodljiv in do državljanov neprijazen akt, ki bo omogočil še zadnje dejanje razprodaje državnega premoženja in skrajno politizacijo za državljanke in državljane pomembnega dela družbe.

Odločevalci, spet ali pa še vedno nočejo, ne zmorejo ali ne znajo razumeti, da država ni njihov fevd in ljudje ne njihovi podložniki. Združeno ljudstvo je pomembna sila, ZSSS pa močna in strokovna delavska organizacija, ki je vedno pripravljena na pogajanja tudi o najbolj zahtevnih vprašanjih in dilemah. A ravno zato ne more popustiti tam, kjer gre za ključne odločitve, ki bi prizadele vse generacije. In pri načrtovanju demografskega sklada nikomur ne sme biti vseeno, kaj se bo zgodilo.

 

Vprašali ste, predsednica odgovarja – Ime česa je nacionalni demografski sklad

Ključne besede: rezervni, sklad, dolgoročen, plemenitenje daljši čas, dodatni viri. Če pogledamo ključne besede: Nič od tega ne izpolnjuje predlog, ki bo očitno sprejet, saj je čez vse ovire, kot oklepnik, prodrl do tretjega, torej zadnje branja. NI rezervni, ni sklad, ni dolgoročen, ne bo plemenitil sredstev daljši čas, nima dodatnih virov. To, kar je danes kot NDZ predstavljeno v zakonu, je novi Slovenski državni holding, v katerega je strpano vse premoženje Republike Slovenije (razen nekaj izjem, recimo DARS) in katerega je naloga upravljanje tega premoženja. Zdi se, da bo naloga NDS molzenje teh podjetij in tekoča potrošnja zasluženega v domove za ostarele, v politiko, rodnost, štipendije (in cel kup nedifiniranega).

V nastajanju sklada sindikati nismo bili udeleženi. Zakon je prišel na ekonomsko-socialni svet, ko je bil že vložen v državni zbor, in nobene volje ni bilo spreminjati česarkoli. Tako so rekli in tako bo. Ko slišite, koliko (tudi socialnega) dialoga je bilo, vedite, dato ni res. Seznanitev z vsebino ni socialni dialog. Argumenti tako ne pomagajo. In ni pomembno, če zakonu nasprotujejo ne samo opozicija (kar je normalno), ampak tudi strokovnjaki in institucije (npr. Združenje nadzornih svetov, protikorupcijska komisija, ekonomisti, celo komisija za nadzor javnih financ v državnem zboru).

 

Enake možnosti – Nasilje je med nami

Lani je policija obravnavala skoraj 1500 primerov nasilja v družini, to je dobrih deset odstotkov več kot leto prej. Lani j bilo v Sloveniji v primerjavi z letom prej skoraj petino več posilstev, 70 odstotkov več ubojev, umorov pa za dobrih 14 odstotkov več.

Žrtve so največkrat družinski člani. Ta žalostna črna statistika prizadene največkrat ženske.

Dan boja proti nasilju nad ženskami mora biti vsak dan. Kriza naj bo priložnost, da gibanja, kot sta »jaztudi«, »nisisama«, prerasejo čas korone in osmomarčevskih akcij. Vsakršno nasilje nad ženskami je treba izkoreniniti. Kriza je morebiti lahko priložnost.