Izdana je nova številka 5 Delavske enotnosti, z dne 11.03.2021. Ponovno v njej najdete zanimive vsebine:

  • Podčrtano –  »Nikomur ne verjamem«
  • Enake možnosti – ob mednarodnem dnevu žensk
  • Predsedstvo – Dogovor o pripravah na referendum – Zakon o demografskem skladu

Delavska 05 2021Podčrtano – »Nikomur ne verjamem«

Komu verjeti in kako ravnati, je zadnje leto vse bolj stopnjujoče se vprašanje. Tudi če pustimo ob strani različne teorije zarote, je vse bolj jasno, da je manipulacija postala tako »normalno« orodje, da je bodisi več ne zaznamo ali pa »nikomur več ne verjamemo«.

A tako je težko živet. >In delati. pa tudi uresničevati svoje temeljne človekove pravice. Počasi so na skuhali kot žabice in večina niti ne pomisli več, da bi skočila iz kropa, ki se nenadoma zdi znano in celo varno okolje.

Omejitve gibanja, komuniciranja, dela in delovanja so postale v zadnjem letu stalnica, o kateri le malo dvomimo. Dvom je postala politika. Vse je postalo politika. Čeprav velika večina v omejitve »ne verjame, vsaj ne povsem, vsaj na zunaj daje vtis, da jih upošteva.

Nejevera v družbo, v pravo in pravičnost, v enako in nediskriminatorno obravnavo je logična posledica tega, kara se dogaja v družbi. Če nismo do skrajnosti razvili črednega nagona, če vsaj malo sledimo lastni zdravi pameti, pa več »ne verjamemo« vsemu in vsakomur. Tudi »nikomur«.

Enake možnosti – ob mednarodnem dnevu žensk

Lidija Jerkič, predsednika ZSSS: »Nobena kriza ni spolno nevtralna, in covid-19 tu ni izjema. Tveganje za nazadovanje na tem področju je veliko, zato je izjemno pomembno, da so glasovi žensk slišani in upoštevani tudi pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje, digitalnem, podnebnem in socialnem prehodu. Potrebujemo vlaganje v javni sektor in širitev storitev dolgotrajne oskrbe, spodbude za zaposlovanje mladih (žensk) ter zajezitev prekarnega dela. Premalo je narejenega tudi za zmanjšanje horizontalne segregacije ter digitalnega razkoraka med spoloma.«

Irena Štamfelj, Odbor ZSSS za enake možnosti: »ženske opravljajo poklice ki so se v tej krizi izkazali za nujne. Govorimo o zdravstvenih delavkah, delavkah v socialnem varstvu (več kot 80 odstotkov vseh je žensk), trgovkah, čistilkah … Gre za poklice s slabimi delovnimi pogoji, veliko verjetnostjo za okužbo, visoko intenzivnostjo dela ter emocionalnimi obremenitvami na eni strani ter slabim plačilom na drugi. Plačna vrzel med spoloma je v sektorju zdravstva in socialnega varstva druga najvišja med vsemi sektorji in znaša alarmantnih 23,3 odstotka.«

Predsedstvo – Dogovor o pripravah na referendum – Zakon o demografskem skladu

Na svoji 27. redni seji konec februarja so člani predsedstva ZSSS med drugim sklenili, da bodo začeli priprave na referendum, če bo vlada sprejela zakon o demografskem skladu v takšni obliki, ko gaje predlagala. Po mnenju ZSSS je namreč ta konceptualno popolnoma zgrešen.

Tako kot sindikati tudi opozicija nasprotuje konceptu vladnega predloga zakona oa demografskem skladu. Potem ko niso bili uspešni niti s predlogom umika vladnega, so v državni zbor vložili pobudo za posvetovalni referendum o ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada. Državni zbor točke omenjenega zakona s plenarne seje kljub predlogu opozicije ni umaknil, bo p ata zahteva prispevala k zamiku dokončne potrditve zakon vsaj mesec dni. Ker gre za korenit in nevarne poseg v državno lastnino, katerega osnovni namen ni dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne, in zaradi koncentracije moči pri upravljanju državnega premoženja pomeni tveganje za korupcijo, bi po mnenju opozicije moralo o tem, ali se strinja z nadaljnjim plenjenjem, odločati ljudstvo. Posvetovalni rerferendum na pobudo poslancev razpiše državni zbor, če zanj glasuje navadna večina poslancev. Vendar pa državni zbor nato ni vezan na izid posvetovalnega referenduma in bodo nadaljnje sindikalne aktivnosti za naknadni referendum še kako potrebne.

Člani predsedstva vso sklenili, da se bodo na škodljivi zakon odzvali odločno in takoj, ko bo sprejet. Razprava pa je šla tudi v smer siceršnjega odzivanja na širša družbena dogajanja. Ne smemo dopustiti teptanja pravic in svoboščin, izkoristiti moramo svojo moč in uporabiti tudi druge oblike sindikalnega boja, je še bilo slišati v izčrpni razpravi.

Eden večjih izzivov za predlagatelje referenduma ostaja, kako tako zahtevno področje, kot je demografski sklad, enostavno in pregledno predstaviti tako, da bodo volivke in volivci na referendumu lažje odločali.