V 04. številki Delavske enotnosti z dne 25. februarja 2020, lahko preberete več o:

  • Podčrtano - Po moč
  • Dan (virutalno) odprtih vrat ZSSS in zakaj je dobro biti član sindikata
  • Obrazi sindikata – Marijela Jerman – Elektro Primorska
  • Obvezno testiranje povzroča nepotreben stres
  • Taksistom je prekipelo
  • Nazaj v šolskih klopeh
  • Ljudje, ki imajo veliko denarja, si lahko pravičnost kupijo

 

Delavska 04 2021Podčrtano – Po moč

Besedo pomoč slišimo v teh časih z vseh strani. Pomoč dodeljuje politika v teh kornoskih časih (selektivno) tako gospodarstvu kot delom prebivalstva (nekaterih pa še vedno tudi po skoraj letu dni ne vidi), pomoč naj bi prišla iz  Evrope za razvoj v smeri  bolj digitalne in zelene družbe, tudi k nam, če bodo naši določevalci znali napisati program za razvoj napisati  … pomoč je postala ob izkušnji epidemije zelo želena.
Sindikati so bili ustanovljeni zato, da so delavke in delavci drug drugega podpirali, si pomagali in se skupaj borili za ekonomske in socialne pravice. A sindikati še zdaleč nismo samo pomoč, ampak so predvsem organizacija, v katero se vlčanimo, da dobimo moč, saj smo, kot nas je spomnila tokratna sogovornica v rubriki Obrazi sindikata, skupaj močnejši.

V ZSSS v začetku marca že tretje leto zapored odpiramo vrata za vse, ki potrebujejo moč in pomoč sindikata. Delavski boj je močan toliko, kolikor je močan njegov najšibkejši člen, vsaka delavka in vsak delavec. Vsak od nas lahko prispeva svojo moč.

Egoizem ni vedno nekaj slabega, smo še izvedli od sindikalistke, ki je tokratni obraz sindikata. Poskrbeti mora zase, da bomo lahko poskrbeli za druge, pravi. Problem je, če se ta moč in pomoč ustavi v lastnem interesu in če tisti, ki dobi moč in pomoč, ne naredi vsega, kar je v njegovi moči, da bi moč in pomoč prišla še do drugih. Člani sindikatov, ki smo združeni v ZSSS, vemo, da naša organizacija svojo moč, znanje in izkušnje nesebičnodeli z drugimi, ki (še) niso člani, zato dabi tudi ti pridobili moč za uveljavljanje svojih praic in se nam pridužili. S tem bomo pridobili vsi in delavski boj bo imel v družbi (spet) mesto, ki mu pripada.

Mojca Matoz

Dan (virutalno) odprtih vrat ZSSS in zakaj je dobro biti član sindikata

V četrtek in petek, 4. in 5. marca 2021, med 8.00 in 15.000 ZSSS že tretjih odpira svoja vrata. Tokrat žel le prek spletnih kamer in telefonov, ker drugače ne gre, ampak pomembno je, da spet pokažemo, kdo smo, kaj delamo in zakaj je dobro biti naš član.

Verjamem, da prav sak bralec in bralka Delavske enotnosti zelo dobro vesta, kakšne prednosti prinaša članstvo v siindikatu in na koliko področjih sindikat lahko pomaga svojih članom in članicam. Dan odprtih vrat je priložnost, da to sporočimo in pokažemo še vsem, ki o članstvu razmišljajo, ter naše delo predstavimo tudi širši javnosti.

Tema letošnjih dni je minimaln plača v letu 2021 ter pravice delavcev po intreventni zakonodaji. Saj veste so so vsi protikoronski paketi (PKP), ki jih je vlada sprejela že osem in ki vsi po vrsti vplivajo tudi na naše delo in pravice, ki nam pri tem pripadajo.

Na dnevih odprtih vrat bomo tako prav vsi zaposleni v ZSSS – v pisanah, na obomčjih in tudi v sindikatih dejavnosti – na razpolago vsem, ki vas zanimajo dodatki, nadomestila, subvencije … ki jih ureja interventna zakonodaja.

Vsak, ki bi želel naš nasvet, se mora predhodno prijaviti!

To lahko naredite prek obrazca na naši spletni strani zsss.si ali s prijavo na telefonsko številko 064 22 44 66. Izbrati boste morali, ali se želite z nami pogodvrjati po telefonu ali aplikacije Teams. Vsekakor nam bomo pravočano sporočili termih razgovora, ki bo vaš klic sprejel eden od naših zaposlenih strokovnih sodelavcev in sodelavk.

Članom in članicam sindiktov, bralkam in bralkam Delavske enotnosti smo na razpolaga prav vsak dan! Zagotavljamo vam pravno svetovanje in pravno zastopanje, na voljo smo vam za prilagojene odgovore, izračune, preglede aktov pri delodajalcu in smo vaš osebni zastopnik pri kakršnihkoli težavah pri delu. Skupaj sklepamo kolektivne pogodbe, skupaj vplivamo na zakonodajo in skupaj vplivamo na boljšo prihodnost.

Tu smo. Za vas. Zaradi vas.

Obrazi sindikata – Marijela Jerman – Elektro Primorska

Konec leta 1981 sem prišla v Elektro Primorska, takrat je bil to Elektro Koper in od takrat sem aktivna članica sindikata.

Zame so vsi sindikalni dosežki enako vredni, veli in majhni pišejo zgodbo. Sama si ne pripisujem dosežkov. Ti so trud in aktivnost vseh članov. Vsaka pot se začne s prvim korakom in naši skupni koraki nas vodijo po poti skupnih ciljev.

»Na mednarodni dan žensk sem zelo ponovsna, pa tudi žalostna, ker izgublja svoj pomen. Zato še posebno na ta dan mnogim ženskam, ki so del mojega življenja, pošiljem prijazno srpoočilce, s katerim jih spomnim na pomen medsebojne ženske dolidarnosti, da se moramo ceniti in zavedati, da se je za pravice treba vedno boriti. Na tan dan se veliko pogovarjam o sodežkih pogumnih in pokončnih žensk in o tem, daobstaj nevarnost, da jih izgubimo čez noč. Ženske smo pogodbe same odgovoen, da se nas dovolj ne ceni. Moške pa seveda prijazno spomnim, da smo ne glede na vlogo in spol enakopravne.«

Katere so potrebne lastnosti sindikalista? Pomembne so moč, drznost, budnost, vztrajnost, empatija … vse to je v sindikatu pomembno tako kot sicer v življenju Odgovorni moramo biti do časa, v katerem živimo, delovati je treba danes tudi za prihodnje rodove. Ne sme nam biti vseeno, kaj bomo pustili za sabo.

»Prekarizacija je splošna težnja ne glede na epidemijo. Omogoča povečevanje izkoriščanja in zatira delavke in delavce. Zlasti omogoča, da kapitl prenaša breme kapitalističnega kaosa na delovno ljudstsvo. Tukajšnja država je doslej prekarizacijo pospeševala. Upam, da bo organiziranost delavstvo s sindikati prisililo državo, da prepove prekarna razmerja, pa tudi trgovanje z delovno silo. In da začne ukrepati za izhod iz kapitalizma.«

(Upokojeni profesor Rastko Močnik, »Dlje se odlaša, večji bo bes, večje po nepotrebno nasilje« Ana Lah, Večer, 30.1.2021)

Kot še ugotavlja Močnik, so v nedarni raziskavi ugotovili, da je več sindikalnega članstva med slabo in nižje izobraženimi, se pravi med proletariatom. Ugotovili pa so tudi, da članstvo pričakuje od sindikatov osnovne stvari, ko je ozimnica in tudi vpliv sindikatov na vladne politike. Kot pravi, so ljudje ozveščeni in si želijo politizacije sindikatov, težava pa je, da ni množične leve stranke, ki bi jih pri tem podprla. Opozarja tudi, da moramo iskati izhod iz kapitalizma, če ne želimo, da nas uniči ekološka kriza.