V novi številki revije Delavska enotnost št. 13 z dne 16. 7. 2020 pišemo o:

  • Podčrtano - Dvorni norčki
  • Karantena ne sme biti razlog prenehanja delovnega razmerja
  • Obraz sindikata – Dušanka Simonovič - Intereuropa

Podčrtano - Dvorni norčki
Dvorni norčki so bili od nekdaj zaščiteni, vladarji so jih potrebovali, da so jih zabavali in govorili zadeve, ki jih sami nismo smeli izreči. Razen v Sloveniji. Tukaj lahko vsak reče čisto vse. Pa se ne zgodi nič ali bore malo. Da potrebujemo predvsem aktivne člane, vedno znova pravijo tudi naši sogovorniki, ki jim pravimo »obrazci sindikata«. Že vedo zakaj.

Delavska 13a 2020


Karantena ne sme biti razlog prenehanja delovnega razmerja

V zadnjih tednih in mesecih so pravice iz dela zelo pomembni tudi t. i. intervencijski zakoni, ki jih sprejema vlada, d abi omilila posledice koronakrize. Smo že pri četrtem takem zakonu, ali nas čaka tudi peti in še kakšen? V ZSSS zahtevamo, da ti za delavce pomembni zakoni ne gredo mimo socvialnih partnerjev.Gto ni pravi pristop, je bilo slšati v petek, 3. julija, na 330, seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS). O tem je bil govoro tudi na posvetu in seji predsedstva ZSSS 9. julija.

Socialni parnerji o možnosti uvedbe aplikacije za slediljivost okuženih niso veliko razpravljali, sindikati pase stsrinjajo z opozorili informacijske pooblaščenke. Naseji ESS je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ali bi lahko bile za nas primerne rešite, ki so cenejše in hitrejše od te, da se človeku kar odredi 14-dnevna karantena. V Avstriji imajo recimo rešitev, da si tisti, ki mu je bila odrejena krantena, namesto nje v treh dneh plača in opravi test, ki pokaže, ali je pozitiven na  covid-19.

Vlada iz meseca v mesec sprejema intervencijske ukrepe. Vsi imajo omejeno veljavnost, a to ne more biti razlog, daignorira socialni dialog, so prepričani sindikalisti. Pri ministrstvu z adelo so glede predlogov odzivni, tam se v delovnih skupinah ž etudi snujejo sistemske zkonodajne spremembe. Povsem drugače je pri ministrstvu za zdravje, kjer je odzivnost slaba, še sližimo v sindikalnih vrstah, ziroma je sploh ni. Tudi na temo ureditve medicine dela, ki je zdaj povsem privatizirana dejavnost, še ni ustreznega odziva.prelganje na druge čase je povsem nesprejemljivo.

Socialni partnerji se bodo morali temeljito lotiti tudi spremembe ureditve dela na domu. Z začetek naj bi Slovenija ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela števila 177, ki govori ravno o tem. Takšna oblika dela prinaša nekatere prednosti, a tudi pasti, zlsti glede usklejavnje dela in zasebnosti in t. i. pravice do odklopa, smo slišali v razpravi na ZSSS.

Obraz sindikata – Dušanka Simonovič - Intereuropa

Obraz sindikata je tisti, ki res ddela s srcem. Tisti, ki ve, kaj so pravice, in je pripravljen tudi na konflikt z vodstvom zaradi tega, ker se posavi zanje.Taki časi so, da se je treba izpostavljati vsak dan, saj vodstva pritiskajo. Zaznati je siljenje na dopuste, na čakanje na delo, na izrabo ur … Vse to vzameš v zakup. Potrebna je komunikativnost. Sama imam včasih problem, ker nimam diplomatskih veščin, sem pretrda in povem po domače.

Pogosto slišimo, da imamo vsi enake pravice ne glede na članstvo, a vendar imaš kot član večjo možnost, da vplivaš n to, kakšne bodo pravice, dase te nadgrajujejo, da prideš do pozitivnih rešitev. Nečlan nima veliko možnosti stika z vodstvom, kot sindikalist pa jih imaš. Vsak posameznik ne more veliko.