Pandemija družbene neenakosti

Izbruh novega koronavirusa je, kot smo v Delavski enotnosti že pisali, življenja delavk in delavcev po vsem svetu obrnil na glavo ter še enkrat več razkril obstoječo družbeno neenakost oziroma delavstvo rzdelil na dva dela – na tiste, ki lahko delajo od doma, in na one, ki si tega ne morejo privoščiti ter zato z delom ogrožajo svoje zdravlje in zdravje drugih. Ko je svet »ostal doma«, so ga namreč pri življenju obdržali pogosto premalo plačani zdravstveni delavci in delavke, pa zaposleni v socialnem varstvu in skrbstvu, v trgovinah, v živilski dejavnosti, čistilke, komunalni in poštni delavci, vozniki, raznašalci hrane, učitelji, policisti ter drugi. Med karanteno smo jim dali veliko pruznanje in jim bili nadvse hvaležni za opravljeno delo. Pa se bodo pogoji, v katerih delajo, plačilo, ki ga dobijo, pravice, ki jih imajo ipd., zdaj ko so se razmere nekoliko umirile, vendarle spremenili na  bolje?

Izbruh nalezljivega virusa je s svojimi daljnosežnimi učinki – s pravcato pandemijo družbene neenakosti in durgimi podobnimi pretresi – sprožil kopico ugibanj o tem, kakšen bi utegnil biti naš svet, ko ukrotimo to »korono. Kakorkoli obračamo, je to odvisno predvsem od nas – članic in članov, sindikalistk ter sindikalistov. Od našega premisleka, angažmaja, mobilizacije.

Koronakriza je razgrnila tudi problem nezainteresiranosti kapitala (in v naslednjem koraku tudi znanosti, ki je velikokrat od njega odvisna) za raziskave, s katerimi bi se usmerili v odkrivanje infekcijskih bolezni, kamo spada tudi preučevanje koronavirusov. Petnajst od osemnajstih največjih ameriških farmacevskih podjetij je npr. povsem opustilo raziskovanje na področju novih antibiotikov in proti virusnih zdravil. Preventiva ne prinaša borznih dobičkov, zato sistema ne zanima preprečevanje javnih zdravstvenih kriz, kakršni so priča danes. Ker razvijanje sepic običajno traja vsaj nekaj let, če že ne desetletij, smo se zdaj znašli v toliko bolj nezavidljivem položaju. Vsako zdravilo mora iti skozi tri faze in zadositti kriterijem o varnosti, učinkovistosti in zmožnosti množične proizvodnje. Trenutno sicer preizkušajo več kot 120 različnih cepis ze novi koronavirus. Optimistični glasovi predvidevajo, da bi cepivo za uporabo lahko imeli na voljo do konca letošnjega leta, drugi pa pravijo, da bo potrebnega več časa, do 18. mesecev, kar bi bilo še vedno najhitreje izumljeno cepivo do zdaj. Ob tem je seveda na mestu tudi vprašanje njegove učinkovitosti. Bo cepivo zagotovilo kratkoročno (npr. enoletno) imunost? Bo kot pri gripi ščitilo samo proti določenim sevom covida-19 ali pa bo univerzalno?

Samooskrba je strateškega pomena

Zavedanje o pomenu lokaln hrane v Sloveniji po mnenju ministrstva za kmetijstvo nenehno narašča. Potrošniki so jo pripravljeni vse bolj kupovati, tudi za višjo ceno. V času epidemije pa se je izkazalo še, da se zavedajo tudi tveganj, ki jih prinaša uvoz hrane iz dežel z veliko mero tveganja za okužbo. Nakup lokalne hrane namreč načeloma omogoča višjo stopnjo varnosti, saj je posrednikov pri ravnanju z živili manj.