V novi številki revije Delavska enotnost št. 11 z dne 18. 6. 2020 pišemo o:

  • Podčrtano - Drug za drugega skupaj
  • Obrazi sindikata – Tomaž Kšela
  • O aktivizmu predsednica ZSSS Lidija Jerkič

 

Podčrtano - Drug za drugega skupajDelavska 11 2020

Sindikalni aktivizem je tesno povezan s solidarnostjo in s tovarištvom. Slednjo besedo mnogi težko slišijo, saj do prepričani, da ima ideološki predznak in je povezana z nekimi drugimi časi host in rdečih zvezd. V sindikalnem svetu pa bi morala nekaj še veljati, saj je tovariš tisti, ki ti ponudi roko in s katerim greš skupaj v akcijo za delavske pravice, se nanj zaneseš, s skupaj z njim (ali njo) pogajajaš za več in bolje. Čeprav so močne besede, kot sta upor in boj, postale zaznamovane negativno, v današnjem slovenskem sindikalnem svetu k sreči niso (več) povezane s krvjo in smrtjo. So pa v preteklosti bile in so v nekaterih delih sveta še. Letos aprila je minilo sto leto od takrat, ko so orožniki na Zaloški cesti v Ljubljani streljali na stavkajoče in ubili 13 ljudi, med njimi tudi majhno deklico, 24 ljudi je bilo hudo in 40 lažje ranjenih. To zgodovinsko dejstvo smo v času koronske izolacije kar nekako spregledali, a ga ne smemo pozabiti kot svarilo pred nasiljem.

V sindikatih nas povezuje spoznanje, da je treba za delavske pravice biti aktiven, saj te niso večne in niso podarjene. Sedanja kriza spet vztrajno zrezuje v delavski vsakdan. Krize niso povzročili delavke in delavci, ne upokojenke in upokojenci, niti ne mladi, vsi pa upravičeno pričakujemo, da ne bo na naš račun in na račun epidemije dodatno obogatel kapital, mi pa bomo spet siljeni v varčevanje. Tudi tu nam pomaga sindikat, ki se pogaja, ki zahteva. Tudi tu ne gre brez sindikalnega aktivizma.

Kriza bo premagana, ko bodo prevladale vrednote, ko so skrb za blaginjo vseh ljudi, solidarnost, družbena odgovornost kapitala in skrbi za okolje.

 

Obrazi sindikata – Tomaž Kšela

Tomaž je upokojeni sodelavec časopisa, ki ga držite v rokah, dolgoletni novinar Delavske enotnosti, za katero še vedno z veseljem kaj napiše in tudi sicer žurnalist od glave do peta. Zvesti sopotnik sodobnega slovenskega sindikalnega gibanja je obenem tudi človek širokega duha, pronicljivih pogledov in neprecenljivih izkušenj, ki jih uporablja tudi pri dvojem delu za sindikat upokojencev, kjer ostaja sindikalno aktiven.

Veliki mediji so v rokah kapitala ali oblasti, zato sindikati težko pričajujejo, da bo njihova borba za pravice delavev v njih vedno ustrezno predstavljena, četudi si resnicoljubni novinarji z to prizadevajo. Ravno takrat, ko gre v socialnem dialogu ali v bitkah za delavske pravice najbolj zares, veliki mediji najraje spregledajo prizadevanja sindikatov.

Borba za delavske pravice, ki so tudi človekove pravice, je kot tek na dolge proge. Zato menim, da moramo preučevati zgodovino delavskega in sindikalnega giganja. Generacije sindikalistov in tudi njihovih sindikalnih partnerjevse menjavajo, borba za delavske pravice pa se nadaljuje iz generacije v generacijo.

 

O aktivizmu je za prvo junijsko številko revije Zarja jana spregovorila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

»Nič ne pomaga, če se ob pivu štirje prijatelji pogovarjajo o tem, kako je treba rešiti državo. Aktiven je treba biti pri vlitvah, prav tako pa je treba biti pripravljen za kandidiranje za funkcije. Zelo malo ljudi je pripravljenih pri reševanju težavaktivno sodelovati, zato ni dovolj samo kolesariti na protestih, treba je še kaj več: prevzeti odgovornost, prevzeti kakšno funkcijo. Glede sindikalizma pa v podjetjih ne zaznavam velike pripravljenosti narediti kaj več, še vedno vlada prastrah, češ, zaradi oglašanja bom izgubil službo. V času koronakrize se nismo ukvarjali s tem, da ljudje ne bi prejemali plač, so pa ljudje bili v stiski ob odhodu na delo. V prvih 14 dneh smo bili vsi prestrašeni, prepravljeni z informacijami, dobivali smo pozive, naj zapremo tovarne. Ko smo ljudi prosili, naj fotografirajo, v kakšnih razmerah delajo, pa so se povlekli, ker da imajo za to sindikat. Prejeli smo 400 pritožb o razmerah na delu, a zgolj štiri fotografije. Sindikati že lahko pomagamo reševati težave, ne moremo pa vsega narediti namesto ljudi.«