V novi številki Delavske enotnosti št. 9 z dne  21.5.2020, preberite več o:

  • Podčrtano – Skupaj in narazen
  • Obrazi sindikata – Patricija Vidonja – ZSSS
  • koronavirus
  • Sindikat upokojencev Slovenije

 Delavska 09 2020

Podčrtano – Skupaj in narazen

Nova realnost je menda tisto, s čimer se bomo morali sprijazniti. Stroji in povezava med njimi nam že krojijo druženje in povezovanje. Si predstavljate, kaj bi bilo, če ne bilo interneta in bi morli biti dobesedno izolirani od vsega sveta?

Kljub virusu in virusom se bomo morali znati postaviti na noge in ponovno varno polno zaživeti, ne le preživljati svoj čas. Področje varnosti in zdravja pri delu postaja eno najpomembnejših v našem svetu dela, kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo in skrbstvo pa v naši družbi nasploh. Urejenost vseh javnih storitev se je v teh tednih pokazala za nujno potrebno. Zanjo si moramo prizadevati vsi. Tudi sindikalno delo se vse bolj obrača v to smer.

Ob tem pa ne smemo pozabiti na občečloveške standarde in pridobitve. Zdaj ko je »uradna« epidemija že mimo in ko v zvezi z njo že nekaj znamo in zmoremo, je treba bolj odločno zahtevati tudi dosledno spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic, enakih možnosti, strpnosti, preglednosti in nekoruptivnosti.

Oblasti vseh držav dobro vedo, da združeno ljudstvo doseže več. Zato nad združevanji, zbiranji in množičnimi dogodki tudi sicer niso navdušene in bodo naredile vse, da bi nas prepričale, da kljub upoštevanju nekaterih stanardov, na katere smo se v tem času še nekako navadili in zahtevajo vsaj varno razdaljo, razkuževanje in nošenje mask, ne smemo še stopiti skupaj. Skupaj smo namreč močnejši, na daljavo ali do blizu. In močni smo nevarni tistim, ki nas vlečejo za nos.

Obrazi sindikata – Patricija Vidonja – ZSSS

Patricija je sodelavka ZSSS. Prihaja iz Prekmurja, v Ljubljano jo je pritegnil študij socialnega dela, in kljub prvotnim drugačnim načrtom je ostala. Dodatno se izobražuje za gestalt izkustveno družinsko psihoterapevtko, saj pravi, da bi rada del svoje prihodnje poti namenila terapevtsko-svetovalnemu delu s posamezniki oz. družino.

Mislim, da smo se ljudje v zadnjem času vse preveč usmerjali na individualizem in se manj povezovali. Epidemija je vsakemu od nas dala čas za razmislek tudi o tem, kjer je in kam hoče iti naprej, pa naj bo to v zasebnem življenju ali v službi. Pod kakšnimi pogoji dela želi delati, katere delavske pravice ima in katere so mu kršene. Zame je pomembno zavedanje, da delavske pravice niso samoumevne, ampak so jih iizborili sindikati. Ker so te pravice lahko hitro kršene, kar ima velik vpliv na naše življenje pa tudi na naše duševno zdravje, je pomembno biti včlanjen v sindikat in aktiven v njem. Sindikat je naša opora in zaščitnik, ki nam stoji ob strani, nam pomaga in se bori za nas in skupaj z nami.

Obraz sindikata je borben, odločen in vztrajen, tak, ki zna motivirati skupino članov za skupno akcijo, in hkrati taki, ki si vzamejo čas za pogovor s članom in ga vidijo celostno, kot človeka.

Izbruh novega koronavirusa, zapovedana karantena in zaustavitev sveta, kot smo ga pznali, so tako v Sloveniji kot v tujini močno vplivali tudi na kulturno in umetniško produkcijo, in sicer na institucionalni ter ne institucionalni ravni – denimo v nevladnem sektorju ali pri samozaposlenih. Na določenih področjih se razmere sicer počasi vračajo v nekoliko bolj ustaljene tirnice, vendar položaj na splošno ostaja negotov.

 
Sindikat upokojencev Slovenije je po vladnem preklicu epidemije že drugič pisal tej vladi in jo znova opozoril na nemogoče razmere v domovih za starejše v času epidemije koronavirusa. Zahtevajo takojšnje ustrezne sistemske rešitve.