V novi številki Delavski enotnosti št. 8 z dne 07.05.2020 pišemo o:

  • Podčrtano – Zavržno odpuščanje
  • Drugačen prvi maj
  • V prvih linijah veliko intervencij sindikatov dejavnosti
  • Obrazi sindikata – Aleš Žiberna – Marles

 Delavska 08 2020

Podčrtano – Zavržno odpuščanje

Doktrina šoka, ki jo prinaša epidemija, je krasen plašč. Pod katerim delodajalcem ni treba razmišljati o bolj kompleksnih in družbeno odgovornoh praksah, kot so recimo drugačna, boljša organizacija dela, inovativnost, nove tehnologije …, ampak na prvo žogo udarijo tam, kjer lahko. Odpuščanje bi moralo biti skrajni ukrep delodajalca, saj je to dejanje, ki delavkam in delavcem in njihovim družinam zareže v eksistenco, poslabša njihov socialno-ekonomski položaj, jih pogosto poriva na rob družbe in kdaj tudi preko njega.

Sindikati so v teh dneh zelo dejavni. Delček tega smo popisali tudi v tokratni številki. A dejavnost in premislek o dogajanju zahteva ta čas tudi od vseh nas. Ni dovolj, da smo pridni doma, premalo je, škodljivo, je, dase potuhnemo. Čeprav smo delavski prvi maj tokrat praznovali drugače, to ni razlog, da se ne bi zavedali, da je delavski boj živ in da mora ostati skupen tudi v teh časih doktrine šoka.

Drugačen prvi maj

Letošnje prvomajsko praznovanje je minilo povsem drugače, kot smo si to predstavljali še pred nekaj meseci. Pandemija nas je vse prikovala v domove, kar je onemogočilo druženja ob prvomajskih kresovih, slavnostnih govorih, zabavi. Kljub temu ZSSS ni mirovala in je v teh dneh z nekaterimi aktivnostmi spomnila na delavski pravznik, ki ga je tokrat zaznamovala še posebna obletnica, 130 let od prvegaprvomajskega praznovanja.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je v prvomajski oddaji Dobro jutro spomnila na zgodovino prvomajskega praznovanja in na pomen zavedanja o spremembah, ki jih lahko izvede samo  dobro oragniziranost delavstvo. Prav na vrnitev h koreninam je ZSSS ltos želela opozoriti z izdajo posebne elektronske brošure, ki jo dobite na njeni spletni strani.

Etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič je v oddaji spomnil, da se je dalvski upor rodil iz krivic, ki so jih doživljali delavci. Boj proti kapitalu pa je ostal stalnica do današnjih dni. Praznik dela je po njegovem večji smisel dobil šele po letu 1991, ko se je znova povečalo delavsko izkoriščanje, ki postaja vse bolj podobno tistemu izpred 130 in več let. Danes se nam znova odpirajo utopična obzorja, ko se moramo npr. enako kot takrat znova boriti za krajši delovni čas.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je ob provmajski priložnosti v predsedniški palači nagovorila javnost: »Želeli smo narediti drugačen praznik, nekoliko obrniti navade, nekoliko zmanjšati pomen, ki je bil bolj v druženju kot v razumevanju prvega maja. Želeli smo se vrniti h koreninam, toda tako drugačnega prvegamaja si nismo mogli predstavljati, tako da nas je virus resnično vrnil h koreninam.

V prvih linijah veliko intervencij sindikatov dejavnosti

V času pandemije sindikati dejavnosti niso mirovali. Poleg tega, da so reševali čisto konkretne probleme konkretnih delavk in elavcev, so opozarjali na številne sistemske težave in v skrbi za varnost in zdravo delo ter spoštovanje že priborjenih pravic zahtevali ukrepanje delodajalcev in politikov.

Obrazi sindikata – Aleš Žiberna – Marles

Če se združujejo delodajalci, se morajo tudi delavci. Tako dobijo večjo moč pri pogajanjih. Več kot imaš članstva, večjo moč imaš. Šibkejši kot si, bolj moraš popuščati. Kar opažam in tudi šepa je, da si manjši sindikati ne morejo privoščiti strokovne pomoči. Združenim sindikatom je lažje.

Vsak sindikalni zaupnik se mora zavedati svoje vloge in se tako tudi obnašati. Delati mora za ljudi, ne pa za sebe. Sam imam pogosto težavo, da lažje zahtevam zvišanje pač za druge kot pa zase. Nekateri delajo ravno obrtno. Biti moraš načelen, pošten in se do vseh obnašati enako.