Kaj nam prinaša nova številka Delavske enotnosti št. 7 z dne 24. 4. 2020:

Po tej številki se bomo ponovno trudili izhajati v ustaljenem 14-dnevnem ritmu. Sprotne infomacije najdete na spetni strani ZSSS in njenem facebook profilu.

 Delavska 07 2020

Portret sveta

Zdi se, da smo pristali v slabem filmu, v katerem nas ogrožajo nevidni, a strašni nezemljani, na zemlji pa poteka neizprosna bitka za preživetje. Mnogi znani, s katerimi se se v teh tednih pogovarjala, seveda na daljavo, so dejali, da se tako počutijo. Še več pa se jih je spraševalo, kdaj bo tega konec. Tega si vsi najbolj želimo, saj je epidemija novega koronavirusa močno zarezala v naša življenja in načine dela.
Vsi smo se morali organizirati nekoliko drugače, naše uredništvo tako, da za nekaj časa delamo od doma. In po krajšem odmoru lahko spet držite v rokah svoj sindikalni časopis.
Vsi upamo, da bo epidemije kmalu konec in bomo spet lahko zadihali s polnimi pljuči in brez mask, si segli v roke brez rokavic, si pogledali v oči od blizu, zaživeli običajno življenje ter delali v manj stresnih in nevarnih razmerah.
Ta številka Delavske enotnosti je prežeta z novim koronavirusom, sa z branjem prispevkov v njej se lahko nalezete kvečjemu kakšnih sindikalnih idej in želje po skupnem boju za delavske pravice. Te so namreč v teh časih izredno ranljivo blago, ki ga še branimo na več ravneh in ga bomo morali braniti z vsemi sredstvi.
Pred vrati je največji delavski praznik. Leto je zaznamovan s 130-letnico njegovega praznovanja na ljubljanskem Rožniku, hribu in priljubljeni izletniški točki, ki letos ne bo mogla biti tako obljudena, kot smo vajeni. Simbolne kresove in mlaje bodo ponekod zamenjale druge oblike praznovanja. Na daljavo, varno.

A vse delavke in delavci niso na varnem.
Čeprav v tej državi nimamo zares razčiščenega pojma prekarnosti, so sedaje razmerje razgalile razsešnosti dejtva, da so tisti, ki nimajo rednih zaposlitev za nedoločen čas, najbolj ranljivi in so v veliki meri ostali brez virov za življenje.
Portret sveta bo po vsem tem zagotovo drugačen. Manj lahkoten in brezbrižen. Vsaj upam, da bo tako, sicer bomo znova ugotavljali, da se iz izkušenj nismo nič naučili.
 
 
Pogovor

Pomembno je biti organiziran – predsednica ZSSS Lidija Jerkič

V veliki večni je vsebina pisem, prošenj in vprašanj delavk in delavcev odraz osebnih stisk in negotovosti v situaciji, v kateri smo se znašli. Želijo si skoraj izključno odgovorov na vprašanja glede njihovega osebnega položaja.
Prvi teden smo v ZSSS s kampanjo dosegli nekaj, kar je še vedno nerazumljivo: da je ponovno začela delo medicina ela. Da so pripravili navodila, smernice, zahtev, …, ki se jih morajo delodajalci držati, če naj podjetje funkcionira. Da so pooblaščeni zdravniki v podjetjih opravili preglede delovnih mest. Nekaj podjetij je iz različnih razlogov delo prekinilo, tudi zato, ker niso mogli zagotavljati varnega dela. Nekaj smo jih prijavili inšpekciji, ki je opravila preglede in naložila ukrepe.
Potem so to ukrepi za ohranitev zaposlitev, vsaj v času, ko traja razglasitev epidemije: čakanje na delo, ki ga subvencionira država, plačevanja prispevkov, univerzalni dohodek.

Zavedamo se, da so zgornje omejitve samo začasne, tudi ne za vse uporabljive, niso zajeti vsi. Ves čas smo opozarjali na dodatne skupine prizadetih. Kar nekaj vsebinsko pomembnih predlogov je bilo v zakon vključenih. Sploh tistih, ki se nanašajo na večino našega članstva.
Dolgoročno moramo paziti na vzpostavitev socialnega dialoga, da ne bo oblasti postalo všeč, da ni treba veliko spraševati.
Ljudje se bodo pomirili, okoliščine se bo stabilizirale in občutljivost za demokracijo se bo okrepila.
Kar dva pogleda v preteklost zaznamujemo v teh tednih, eno je 30-letnica ZSSS, druga 130-letnica praznovanja 1. maja na Rožniku. Se lahko iz zgodovine delavskih bojev kaj naučimo tudi v tem za delavce težkem času?

Kako pomembno je, da smo. Še vedno. Po 130 letih ali po 30 letih. Vseeno. Spet se je pokazalo, kako pomembno je imeti organizirano delavsko organizacijio. Zato jo bomo negovali, podpirali, razvijali, se zanjo trudili. Od zunaj, pa tudi od znotraj. In s tem bomo naredi največ, da naši člani ne bodo sami.
So predvidene tudi kakšne spremembe sistemske zakonodaje? Vemo, da so mokre sanje vseh delodajalcev prožnost zaposlovanja in odpuščanja, in čim manj obveznosti do delavk in delavcev.
Zaenkrat se o tem ne govori. In ravno zato jih je pričakovati. Izhodna strategija za premagovanje krize bo verjetno vsebovala tudi kaj takega. Ne prvič, večkrat smo se že soočali s pojmom varne  fleksibilnosti, ki si jo vsak razlaga drugače. V tem delu sindikati odgovarjamo s skladi dela, da bi ne prihajalo do odpuščanj. Tudi skrajšani delovni čas s sofinanciranjem države je ena od opcij. Dejstvo je, da se bomo srečali ne le s krizo ponudbe in stvari, ki jih lahko delamo in prodajamo, temveč tudi s krizo povpraševanja, v kolikor se že nismo. Manj porabe je manj proizvodnje, manj proizvodnje je manj poznanih delovnih mest, manj delovnih mest je … delo na domu in digitalizacija sta se razvila silovito v enem samem mesecu, privatni kapital naenkrat išče zavetje države, javno zdravstvo je postalo prednost … Čakajo nas novi izzivi, ki bi nas v vsakem primeru, epidemije je vse skupaj le še pospešila.
 
 
Obraz sindikata – Laura Weber

Z Lauro Weber smo se pogovarjali ob delavskem prazniku. Naša kolegica z Dalmatinove 4 je promotorka ZSSS, zlasti pa oseba, ki išče rešitve in nove poti v sindikalizmu. Po izobrazbi je profesorica francoskega in latinskega jezika, kot mlada sindikalna voditeljica se je izobraževala v okviru Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI). Živela je v tujini, govori več jezikov, blizu ji je mednarodni vidik in iskanje dobrih praks povsod, kjer nastajajo.

Na praznovanje prvega maja imam veliko spominov, tako z Rožnika kot iz Berlina in Lilla, kjer prvi maj poteka zelo drugače.
Spominjam se prvega maja na Rožniku, ko je Slovenija pristopila k Evropski uniji: deževalo je, blatno je bilo in zelo malo ljudi je prišlo na Rožnik, ampak se nismo dali. S prijateljico s faklultete sva kljub slabemu vremenu odšli na Rožniku, na praznovanje praznika dela. Kdo bi si mislil, da bo nekaj let kasneje vključena v organizacijo tega dogodka.
Drugi nepozabni spomin je bil Rožnik 2018, ki je prinašal neko novosti, malo drugačno proslavo, plesni nastop. Veliko dela je bilo vloženega v te navidezno majhne spremembe in lepo je bilo videti, da so jih obiskovalci tako lepo sprejeli.

Zagotovo se nam bo tudi letošnji prvi maj vtisnil v spomin. Ne dež, ne sneg nas v preteklosti ni odvrnil od skupnega praznovanja po celi Sloveniji, letos smo morali najti drugačen način počastitve praznika dela. Vsekakor pa smo našli pot!
Zakaj praznovati delavski praznik? Praznovanje delavskega praznika ni samo praznovanje, je nenehni opomnik, da nobene pravice niso samoumevne in same po sebi dane, temveč so bile izborjene. Vsako leto se moramo vsaj na praznik dela vprašati, kakšni so cilji in kakšne so zahteve današnjega časa in kako bomo pripomogli k doseganju teh ciljev in k  izpolnjevanju teh zahtev.
Praznovanje na Rožniku je tradicija, ki se nadaljuje iz generacije v generacijo, hrati pa ima to praznovanje za vsako generacijo nekoliko drugačen pomen. Meni praznovanje pomeni predvsem poklon preteklim bojem in dosedanjim borcem. Ni večjega poklona, kot da njihovo delo nadaljujemo, prilagojeno današnjemu času. Načini slavljenja so se skozi obdobja spreminjali in mislim, da se bodo tudi v prihodnosti. Želim si, da bi se ideološko vrnili h koreninam in na ta dan začutili povezanost – med delavci, med delavskimi organizacijami, med narodi, med ljudmi na splošno – in da bi iz tega zrasle enotne zahteve delavskega gibanja.

Ljudem je potrebno pokazati, kako je sindikat povezan z njihovim vsakdanjim življenjem, da delavske pravice niso »zabetonirane« in da imajo veliko vpliva na njihovo življenje, da jih je vredno ohranjati in se zanje boriti. Sindikalist se pri svojem delu spopada z mnogimi tažavami in sooča z različnimi ljudmi. To zahteva pravo mero kritičnosti in hrati tolerance, predvsem pa veliko prednosti in vztrajnosti. Po mojem mnenju pa je naša naloga tudi proaktivnost. Želela bi si, da bi se sindikati bolj usmerili v prihodnost dela, prevzeli pobudo in krojili prihodnost.
 
Praznik dela

Pandemija je letos preprečila tudi številna prvomajska praznovanja. Da kljub temu prvi maj ne bo minil brez prireditev, ga bomo v ZSSS sodelovanju s TV Slovenija zaznamovali s prvomajsko oddajo Dobro jutro, ki bo na sporedu prvega maja ob sedmi uri zjutraj. Vabimo vas, da v znak počastitve tradicije in pridružitve boju za pravičnejši in boljši svet na svoja okna in balkone izobesite kaj rdečega (npr. zastavo, majico, ali ročno izdelan nagelj), pošljite fotografije na naš elektronski naslo Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Skupaj bomo na ta dan tudi prepevali internacionalo. Več informacij o tem ter o prvem maju boste lahko našli tudi na spletni strani www.zsss.si in na facebook profilu ZSSS, kjer skupaj odštevamo do prvega maja.
 
 
Po tej številki se bomo ponovno trudili izhajati v ustaljenem 14-dnevnem ritmu.
Sprotne infomacije najdete na spetni strani ZSSS in njenem facebook profilu.