V novi številki Delavske enotnosti št. 04 z dne 20.02.2020 lahko berete o:

  • Podčrtano: Je moja plača prav obračunana?
  • Obrazi sindikata – Renato Flego – sindikat poklicnih gasilcev GRC Ajdovščina
  • Dolga pot do delavskih pravic – za delavske pravice se je treba boriti in jih negovati

 Delavska 04 2020

Podčrtano: Je moja plača prav obračunana?

Dobra plat tokratne spremembe minimalne plače ni le večji in pravičneje odmerjen dohodek najslabše plačanih, amapk tudi povečano zanimanje za razumevanje obračuna plač. Po domače povedano, ljudi je začelo resno zanimati, kaj jim piše na plačilnih listh in kaj posledično dobijo v svoje denarnice.

Plača še zdaleč ni zanemarljiv podatek. Zaskrbljujoče pa je, da sindikalni zaupniki  v družbah in zavodih ugotavljajo, da si okoli tri četrtine delavck in dealvcev sploh ne zna izračunati svoje plače, še več, niti preveriti ne znajo, ali je prav obračunana. Pa ne zato, ker bi bilo za to premalo izobraženi, saj to spet ni kakšna visoka matematika, ampak preprosto zato, ker se v to niti ne spuščajo. Zakaj, mi kljub poizvedovanjuostaja uganja. Ker zaupajo delodajalcu?

V službo hodimo, da lahko živimo. Če nam je pri tem fino, smo zadeli svoje bistvo, če nam ni, smo nezadovoljni ali pa se pač sprijaznimo. Se tako zlahka sprijaznimo tudi s kakršnimkoli plačilom?

Največ napak je pri izračunih nadomestil, ko računovodske službe delodajalcev obračunavajo letne dopuste in bolniške odsotnosti  do 30 dni, se pogosto zmotijo ali celo »zmotijo«.

 

Obrazi sindikata – Renato Flego – sindikat poklicnih gasilcev GRC Ajdovščina

Če ti ni vseeno za pravice delavcev in si želiš sprememb na bolje, je edina logična stvar, da se včlaniš v sindikat in s tem pomagaš in vplivaš na doganje vkorist vseh. Skupaj smo močnejši in uspešnejši.

Sindikat mora postati stična točka, ne pa točka razhajanj med delavci in delodajalci. Pri tem mislim tako na komunikacijsko kot na pogajalsko raven. Pri sindikatih lahko opažamo upad članstva. Problem pa je, da stvari, ki smo jih pridobili v sindikalnih bojih veljajo tako za člane kot za nečlane, ki se jim zdijo vse te pravice samoumevne, ker jim zanje ni bilo potrebno narediti ničesar. Zato velja povedati, da vložek v članarino sindikata vsekakor ni izgubljena naložba. Dandanes se prveč oudarja zgolj pomen posameznika, na pomen skupnosti pa se pozablja.

Sindikalist mora biti pripravljen, da se izpostavi in nastopi pred javnostjo. Biti pa mora tudi lojalen in pošten.

 

Dolga pot do delavskih pravic – za delavske pravice se je treba boriti in jih negovati

Delavci so se morali desetletja in stoletja boriti za pravice, saj jim niso same od sebe padle z nega. Nihče jim jih ni poklonil. Če se ne bi zanje nenehno borili in jih negovali, bi »ovenel«.

Šele leta 1867 v času Avstro-Ogrske, so  tedanje oblasti pod pritiskom delavstva dovolile ustanavljanje delavskih izobraževalnih društev.

Kljub temu, da slovenski sindikati nimajo dolge in zveneče tradicije, pa so bili v novejšem času v borbi za delavske pravice marsikdaj enako ali celo bolj uspešni kot sindikati z dolgo tradicijio. Samo spomnimo se zvrnitve slabe pokojininske regorme na referendumu, ki so ga z več kot 40.000 podpisi volivk in volivcev zahtevali sidikata na čeu z ZSSS. Takšnega podviga se ne bi sramoval noben sindikat.