V novi Tematski številki Delavske enotnosti  – Razbijamo mite 2, pišemo o:

  • Korak naprej
  • Združeni smo močnejši
  • Mit: Sindikati niso še nikoli ničesar naredili
  • Mit: S svojega zasebnega profila na družbenih omrežjih sem dolžan širiti selužbene vsebine
  • Nepoznavanje prava škodi

 

Korak naprejDelavska 02tem 2020

Po dobrem odzivu na lansko tematsko številko z izborom razbitih mitov o trgu del delavcih in delavkah, državi, družbi, delovni zakonodaji, sindikatih, mladih ipd. smo v uredništvu Delavske enotnosti pripravili novo »pošiljko«.

Pod drobnogled smo vzeli nove pogodbe in trdovratne mite, polresnice, netočnosti o delavstvu, sindikatih, minimalni plači, o zakonodaji, varnost in zdravju pri delu ter o drugih za sindikaliste in sindikalistke pomembnih temah in jih argumentirano, sistematično ovrgli, dokazali, zakaj ne držijo, in rekli bobu bob.

Zdi se , da se od lani ni veliko spremenilo: še zmeraj živimo v času »lažnih novic«, senzacionalističnih medijskih zgodb, v obdobju najrazličnejših mitov, polresnic, izkrivljenih dejstev, ki so našli svoje mesto predvsem na svetovnem spletu, in v svetu, za katerega se zdi, da ga je zdrava pamet zapustila.

In čeprav človek v informacijski kakofoniji današnjega sveta pogosto pomisli, da bi se bilo najlažje vdati v usodo, vse poslati nekam, dvigniti roke ter se s preostankom svoje zdrave pameti in prisebnosti umakniti na samo. To seveda ne more biti rešitev.

Obupavanja in pasivnosti si ne moremo privoščiti: še vedno je nujno razumeti svet okoli sebe ter imeti pri roki relavantne informacije in tehtne odgovore, saj brez tega ni mogoč učinkovit delavski boj.

 

ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI

Ne le močnejši, močni. Sindikat je skupina ljudi, ki deluje skupaj za lažje doseganje skupnega cilja, začite pravic delavk in delavcev, upokojenk in upokojencev, mladih, brezposelnih, prekranih delavk in delavcev. Sindikat omogoča vsem bolj učinkovit boj za dostojno plačilo za opravljeno delo, za varne in zdrave delovne razmere in za številne druge pravice iz dela.

Boj za delavske prvice pa še zdaleč ni zabavna zgodba, saj je bilo zaradi njega prelito že veliko krvi, znoja in solz.

V odnosu med delodajalcem in delavcem vsekakor ni romantike in zelo pogodbo ni niti razumevanja. Skozi zgodovino so delavci tako z razlogom spoznali, da ta organiziranost in medsebojna pomoč ključ do več pravic, ker je delavec v delovnem razmerju šibkejša stran.

 

Mit: Sindikati niso še nikoli ničesar naredili

ZSSS seveda ima kaj pokazat, nismo tu od včeraj in že trideset let prizadevno – nihče ne trdi, da vedno brez napak, soustvarjamo življenje in družbo na koncu sveta, na katerem živimo. Brez sindikata ne bi imeli dodatka za prevoz na delo, regresa za prehrano, regresa za dopust, dodatka za delovno dobo, plačanega odmora, odpravnin, plačanih dni bolniške odsotnosti, nižje bi bile plače, pokojnine in dodatki vseh vrst, imeli bi slabše pogoje za upokojevanje, manj dni dopusta, bistveno slabše pogoje dela …

 

Mit: Delavec mora za svojo varnost pri delu poskrbeti popolnoma sam

Delavski zaupnik naj preveri smiselnosti ukrepov za varnost in zdravo delo in od odgovorne osebe delodajalca zahteva njihovo izvajanje. Delodajalcu naj tudi poda mnenje glede strokovnosti izvajalca medicine dela in glede strokovnega delavca za varnost pri delu. (Pre)pogosto se namreč dogaja, da delodajalci tovrstne izvajalce najemajo samo zato, da izpolnijo zakonsko obveznost; in ker so plačniki teh izvajalcev, jim ti žal prisluhnejo bolj kot delavcem. Ne smemo pozabiti tudi na obveznost delodajalca za promocijo zdravja. Tudi te promocije imajo smisel le, če so kaj več kot le izpolnitev zakonskih obveznosti.

Načelo, da mora biti pravi človek na pravem mestu, je povezano z organizacijo dela in seveda posredno tudi z varnim in zdravim delovnim okoljem. Delavci in delavke morajo biti za svoje delo na specifičnem delovnem mestu ustrezno usposobljeni, njihovo zdravstveno stanje pa mora ustrezati posebnim zdravstvenim zahtevam, opredeljenim v oceni tveganja. To preverja izbrani zdravnik medicine dela na obdobnih pregledih.

Kot določa že direktiva Evropske unije s konca osemdesetih let o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdsravja delavcev pri delu, mora delodajalec »v okviru svojih odgovornosti« sprejeti ukrepe, »potrebne a zagotovitev varnosti in zaščito zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem poklicnih tveganj, zagotavljanjem obveščanja in usposabljanja ter zagotavljanjem potrebne organizacija in sredstev«. Te ukrepe mora potem še prilagajati glede na spreminjajoče se okoliščine.

 

Mit: S svojega zasebnega profila na družbenih omrežjih sem dolžan širiti selužbene vsebine

Svoboda izražanja je pravica in ne privilegij. Je pravica, ki jo je treba braniti ne glede na medij; bodisi na »odru svobodnega govora« bodisi na internetu. Ponudniki internetnh storitev, elekomunikacijska družbe, dobavitelji telekomunikacij in vlade s e morajo zavedati, da spoštovaje mednarodnih standardov človekovih pravic ni obveza, ampak jasna minimalna zahteva zaizvajanje poslov kjerkoli (Pisna izjava Amnesty International na 19. seji Sveta Združenih nrodov za človekovo pravice)

Ne pozabimo na svojo pravico do odklopa. Ker nismo samo tisto, kar delamo, imamo prvico do prostega časa in pravico, da v svojem prostem času opravljamo svoje zasebne stvari. Nihče nas ne more prisiliti,  da v tm času propragirmo svojega delodajalca.

 

Uporaba družbenih omrežij v službenem času – Stališče informacijskega pooblaščenca je, da delodajalec lahko omeji uporabo opreme, katere lastnik je, na način, da dostop do določenih spletnih strani, ki jih zaposleni ne potrebuje za svoje delo, blokira. Glede na navedeno in upštevajoč dejstvo, da je primarna obveznost zaposlenega v skladu s 33. členom ZDR-1, opravljanje dela, delodajalec tako lahko tudi prepove določene aktivnosti zaposlenih, ki niso vezane na opravljanje delovnih obfeznosti ali zaradi katerih delovne obveznosti morebiti ne bi bile pravočasno ali dovolj kakovostno opravljene ali pa bi te aktivnosti lahko pomenile določeno tveganje v povezavi z varnostjo in zdrajem pri delu. Se pa na tem mestu poraja vprašanje delodajalčevega vpogleda in nadzora nad obiskom spletnih strani na službeni opremi. Informacijski pooblaščenec v zvezi s tem opozarja, da je vplogled v te podatke dopusten le v izjemnih primerih in pod pogoji, ki so določeni v intenih aktih delodajalca. – Maša Gregorčič, pravna pomoč ZSSS

 

Nepoznavanje prava škodi – Že iz rimskega prava poznamo izrek »ignorantia iuris nocet« - nepoznavanje prava škodi. Z vidika prava velja domneva, da so vsi pravni subjekti s pravnimi pravili seznanjeni, saj so ta javno objavljena in splošno dostopna vsem. Zato se v pravnih postopkih nihče ne more sklicevati na dejstvo, da določenega pravnega pravila ni poznal.

Res je sicer, da na določenih področjih obstajajo pravne praznine, spet na drugih pa večja ali manjša stopnja prenormiranosti, ki lahko povzroča težave pri razumevanju pravne ureditve, vendar lahko na splošno ugotovimo, da je pravni red na področju delovnega prava pretežno jasen, vsaj kar se tiče vprašanj, ki splošno pojavljajo. Delodajalčeva dolžnost je, da se, preden se z dejavnostjo začne ukvarjati, pouči o vseh pravilih, ki to dejavnost urejajo, tudi o delovni zakonodaji, saj bo, kot rečeno, nepoznavanje pravnih pravil šlo v njegovo škodo. – Matija Drmota, pravna služba ZSSS

Nekaj najpomembnejših sodežkov ZSSS je mogoče najti na zsss.si pod rubriko O nas > Dosežki