• Delavska enotnost – Mladost je norost
  • Individualizem, prekarnost in želja po pravičnejši družbi
  • Od eksperimenta do sindikata


Delavska 20tematska 2019Delavska enotnost – Mladost je norost

Tokrat se lotevamo nove aktualne teme, pomembne za vse, ki smo del sindikalnega gibanja. Pišemo o mladih: o tem, kdo so in kaj niso; o tem, kako razmišljajo, kaj počnejo, kakšne težave jih tarejo in – kako jih vključiti v sindikate.

Vključenost maldih v sindikate je pomembna za srednjertočno in dolgoročno preživetje sindikatov – od tega je nenazadnje v doloečni meri odvisna prihodnost delavcevga gibanja, ključna je tudi za nemoten pretok znanja, idej in izkušenj v različnih smereh.

Tematska številka je nekakšen poskus medgeneracijskega sindikalnega sodelovanja, v okviru katerega smo – poleg standardne zasedbe iz uredništva Delavske enotnosti – pretežno mlajši avtorji in avtorice želeli nagovoriti starejše sindikalne kolega in kolegice, soborce ter soborke. Z namenom, da bi pnudili material, vsebino, sugestije, s pomočjo katerih je mogoče dobiti boljši vpogled v svet, položaj, pa širši družbeni, ekonomski, kulturni kontekst življenja današnjih mladih.

 

Individualizem, prekarnost in želja po pravičnejši družbi

Dr. Andrej Naterer – predavatelj na oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru, vodja raziskave o mladih v Sloveniji

Raven zaposlitev za nedoločen čas je med mladimi v Sloveniji leta 2000 znašala skoraj 50 odstotkov in se po padcu leta 2010 na 37 odstotkov še do danes ni povsem popravila. V porastu so namrečdruge, prekarne oblike dela, predvsem zaposlitev za določen čas, samozaposlitev, občasna dela.

Mnenje mladih o sodobnem kapitalizmu – nanj gledajo različno, kar je razumljivo. Na eni strani uživajo v pozitivnih aspektih kapitalizma, kot je na primer dostopnost p oceni dobrin, vseeeno pa so kritični, saj se zavedajo, da ima kapitalizem tudi negativne učinke, kot sta na primer obremenjevanje okolja in povečanje družbene neenakosti. Mladi so se v svojem odnosu do kapitalizma sicer pripravljeni tudi protestno angažirati  in bojkotirati določene produkte, podpirajo pa tudi idejo demokratičnega socializma, kar pomeni, da sta socialna in ekonomska varnost za vse ter večja družbena enakost skoraj univerzalno sprejeti vrednoti.

 

Od eksperimenta do sindikata

Leta 201 smo se lotili sindikalnega organiziranje skupine, ki n prvi pogled s sindikati ni posebej povezana – študenti, dijaki in mladi brezposelni. Po osmih letih delovanja je Sindikat Mladi plus stabilna organizacija, z jasnim poslanstvom, nalogami in strategijo. Izvajamo premišljene aktivnosti, smo dobro strukturirani, naše delovanje temlji na dolgoročnem in trajnostnem načrtovanju za prihodnost. Po vsej Sloveniji želimo zagotavljati svetovanje, informiranje, zastopanje, prav tako pa želimo mladim v lokalnem okolju ponuditi okvir, na katerem lahko gradijo svoj boj za dostojno delo in dostojno življenje.