V novi številki Delavske enotnosti št. 20 z dne 21. novembra 2019, pišemo o:

  • Podčrtano – Berite, da boste vedeli
  • Minimalna plača 2020 - Kdo kliče črne scenarije?
  • Obrazi sindikata – Andrej Ketiš – Sindikat KNG družbe Geberit
  • Zaupnikov informator – Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas

 

 

Podčrtano – Berite, da boste vedeli

»Novinarstvo je tudi to: dati glas posebnim, izjemnim osebnostim,« je v eni od nedavnih kolumn za Nedelo napisala novinarska kolegica Vesna Milek. V Delavski enostnoti dajemo glas tistim, ki jih mnogi drugi prezrejo, ker nimajo moči in sredstev, kot ga ima kapiral. Delavke in delavci zato imajo in morajo imeti svoj medij.

Brez delavstva ni sindikata in brez enotnosti delvska ni sindikalnega boja. K množičnosti delavstva v sindikatu in k enotnosti njenih članov želi prispevati tudi Delavska enostno, edini redni periodični delavski časopis, ki nepretrgoma izhaja že 77 let, od novembra 1942.

Časopis spočet v vihri vojne, se zdaj v viharju kapitalizma sooča s prav tako vilimi izzivi kot takrat, če ne še večjimi. Na svojem začetku je bil preganjam, potem v novi ddržavi Jugoslaviji skupaj s čaščenjem dela nujen, sedaj, v razmerah, ki jih diktirajo stroški in dobički ter bilance in še zlasti preoblica novic, pa postaja bolj ko ne le strošek. Tudi znotraj ZSSS, kjer se (še vedno) razmišlja, kakšne kanale informiranja uporabiti, vedoč seveda, da moramo »priti do ljudi«.

Vprašajmo se, komu lahko verjamemo, zlasti pa, kaj so kakovostne novice. Namesto vzpostavljanja skupnosti, ki nas druži v delavskem boju, se naša pozornost zaradi vse večje gore informacij, lažnih, zlasti pa politično in interesno pogojenih novic, pogosto drobi in nas razdvaja. To pa je za delavsko boj najbolj nevarno. Enotnost v boju je tista, ki bo omogočila več pravic in bolj kakovostne pravice. In ta ni v všečkanju, ampak v aktiviranju. Kapital je, žal, veliko bolj enoten in povezan. Leta 1942 so vedeli, zakaj dati delavskemu časopisu ime Delavska enotnost.

Delavska enotnot že nekaj časa izhaja kot 14-dnevnik, spremenila je podobo, zasnovo, odhod sodelavcev v pokoj ali na drugo delovno mesto sta nadomestili novi mladi delovni moči. Ostajamo z vami in želimo biti takšni, kot nas potrebujete. Tudi zato vas vedno znova vabimo, da nam poveste, kas se vam dogaja, da bomo objavili, kar želite spročiti sndikalni in širši javnosti. Tudi Delavske enotnosti ni brez bralcev. In enostnosti delavstva ni brez povezanosti in razumevanja tega, kar se nam dogaja. Zato slogan. Berite, da boste vedeli! Ponavljamo tako pogostso.

V prihodnjem letu bomo zaznamovali 130-letnico praznovanja delavskega praznika na ljubljanskem Rožniku, 30-letnico delovanja ZSSS in 60-letnico obstoja Doma sindikatov v Ljubljani.

Tudi vse to potrjuje, da nismo od včeraj!

 

Minimalna plača 2020 - Kdo kliče črne scenarije?

Z novelo zakona o minimalni plači je med drugim dogovorjen postopen dvig minimalne plače. Ta se je v letošnjem letu dvignila na 887 € bruto (oz 667 evrov neto), s prihodnjim letom pa bo znašala 941 € bruto (oz. 700 € neto). Iz nje bodoprihodnje leto izvzeti tudi vsi dodatki, s čimer se odpravlja neenaka obravnava prejemnikov minimalne plače. Z leto 20121 pase uveljavlja nova formula za določitev višine minimalne plače, ki bo tako prvič  minimalne življenjske stroške presegala za najmanj 20 odstotkov.

Na ekonomsko-socialnem svetu (ESS) so podpisali spremembe protokola o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga ter spremenjena pravila delovanja ESS, ki bo po novem lahko obravnaval tudi nevladne predloge.

Sindikati prispevali k padcu zakona – Potem ko je del poslancev koalicije kljub številnim pomislekom sprejel ukinitev dodatka za delovno aktivnost, je državni svet na pobudo sindikatov izglasoval veto na novelo zakona. Naposled pa je od škodljivega zakona odstopil celo predlagatelj, ministrstvo za delo.

 

Obrazi sindikata – Andrej Ketiš – Sindikat KNG družbe Geberit

Več članov pomeni večjo moč in lažje se je pogajati, ko imaš za seboj neko vojsko. Zelo pomembna je tudi varnost, ki jo članu nudi sindikat.

Mlade je težko prepričati, moraš imeti močne argumente. Sam vedno poudarjam, da imaš pri sindikatu brezplačno pravno pomoč, nikoli ne več, kdaj jo boš potreboval. Drugo pa je, da več dosežemo pri vodstvu, če nas je več in smo močnejši.

Komunikacija je zelo pomembna, treba je znati poslušati. Pomemben je odnos, do vseh, tudi do nečlanov, da dobijo občutek, da se lahko zanesejo nate. Treba se je truditi ugoditi čim večjemu številu članov in biti prijazen, korekten. Pripravljen pa je treba biti žrtvovati tudi svoj prosti čas, sam veliko za sindikat naredim doma, saj v službi ni časa.

 

Zaupnikov informator – Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas

Nekateri od razlogov, ki jih za sklnitev takšne pogodbe predvideva ZDR-1, so nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, opravljanje sezonskega dela, izvedba projektnega dela in podobno. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se v takih primerih lahko sklene le za čas, ki je potreen, da se delo, zardai katerega je sklenjena, opravi.

Razen v posebej določenih primerih delodajalec ne sme skleniti ene ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za opravljanje istega dela, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let.

ZSSS in v njej združeni sindikati smo organizacije, ki združujemo prostovoljno včlanjene zaposlene, delavke in delavce. Status sindikatov je podoben statusu društev, čeprav nas ne ureja isti zakon. Tudi nismo nevladna organizacija. Delovanje financiramo izključno iz članarine in z lastnimi dejavnostmi, če jih izvajamo (recimo časopis, izobraževanje, delavski turizem, projekti, …). Člani torej s članarino financirajo celotno dejavnost sindikatov, kjer so zagotovo najpomembnejša pogajanja za kolektivne pogodbe na vseh ravneh in pogajanja za sistemsko zakonodajo, ki je podlaga tudi za kolektivna pogajanja. In sprejeto velja za vse, ne le za člane sindikata. Zakaj?

Prvi odgovor najdemo v zakonodaji: vsak zakon, sprejet v državnem zboru, velja za vse v Sloveniji enako. Ustava ne dopušča, da bi se zakonske določbe različno uporabljale za različne skupine ljudi. Ja, vem, česa ste se spomnili, a to, da nekateri lahko vse, drug pa ne, ne spada  v zgornjo razlago.

Tudi za kolektivne pogodbe velja enako. Obstaja seveda možnost, da kolektivne pogodbe veljajo samo za člane podpisnikov kolektivnih pogodb (torej za člane sindikatov in člane delodajalskih organizacij), vendar ima večina kolektivnih pogodb razširjeno velavnosti in velja za vse. Zakaj to dopuščamo? Ker sicer kolektivne pogodbe ne bi veljale za veliko naših članov. Delodajalec se namreč z izstopom iz delodajalske organizacije lahko izogne njihovi veljavnosti za svoje zaposlene. Tega si nihče od nas ne želi.

Ko se je ZSSS v zadnjem času npr. dogovorila in obranila višjo minimalno plačo, višji regres za letni odpus, boljše odmerjene odstotke za upokojence, višje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, …, bo to veljalo za vse, ne le za člane. Članom se to včasih zdi hudo narobe, a menim, da smo na to lahko ponosni. Da smo pomagali vsem. Prav pa je, da nečlane večkrat in velikokrat opomnimo na to, da uživajo zgolj zastonjsko vožnjo, da se »švercajo« na poti, ki je niso plačali. Verjamem, da imajo člani sindikata vseeno marsikaj več od nečlanov. Vsekakor je to varnost v primeru, da jim gre v službi narobe. Človeka, ki ga lahko povprašajo za nasvet ali mu potožijo o svojih težavah. Zaslombo, ko je treba ukrepati, in strokovno pomoč, če je to res treba. Pa vrsto priložnosti za sodelovanje, druženje, udelžbo na različnih dogodkih, aktivnostih, izobraževanjih. Če jo le izrabijo. In nekoga, ki gre namesto njih v ogenj, tudi takrat, ko ga ne podprejo. Morda nekoliko idealistično napisano, a vendar bi tako moralo biti. Če ni, je nekaj narobe. In ja, člani imajo tudi priložnost sodelovati v stavki, kadar se tako odločijo. A to slednje je verjetno že tema novega vprašanja, kajne?

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS