Kaj nam prinaša nova 15. številka Delavske enotnosti z dne 05.09. 2019:

  • Podčrtano
  • Sprememba zakonodaje
  • Obrazi sindikata - Sara Kosirnik

PodčrtanoDelavska 15 2019

Ne moremo enkrat ploskati sekanju gordijskih vozlov, drugič pa se nad takšnim ravnanjem zgražati. Zadeve so pogodsto del širšega konteksta in mi smo vedno njegov del, tudi takrat, ko nas izločijo ali pa se izločimo sami.


Sprememba zakonodaje

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije in Zbornica komunalnega gospodarstva sta 2 1. septembrom zaradi neposluha vlade začela zbirati podpise za spremembo zakona, ki delavcem komunale omejuje nekatera izplačila. Tudi vodstbvba komunalnih podjetij pozivajo k oddaji podpisov v podporo predlogu zakona, ki bi odpravil diskriminacijo in solidarno zagotovil vsem delavcem v (komunalnih) podjetjih enako obravnavo glede povračila stroškov prehrane.

»Poskušali smo storiti vse, da bi se zadeve uredile. Od poslanskih vprašanj do sklepov na ekonomsko-socialnem svetu, kjer smo kar trikrat sprejeli sklep, da se  to področje uredi. Leta 2017, 2018 in 2019 je edno znova bilo obljubljeno, da se bo zadeve uredilo do konca leta,« je predsenica ZSS Lidija Jerkič opisala neuresničene obljube in pojasnila odločitev, da so sindikati skupaj s komunalno zbornico prevzemli pobudo za spremembo zakona.

 
ZSSS je avgusta ministrstvo za finance poslala svoje pripombe k predlogom zakonov s področja dohodnine in davkov, ker je iz predlogov dohodninske lestvice, razvidno, da bodo razbermenjeni le najbogatejši ozrioma tisti, ki zaslužijo več kot petkratnik povprečne plače in, ker je sindikalna zahteva po razbremenitvi plač srednjega razreda ostala popolnoma spregledana.
 

Obrazi sindikata

Sara Kosirnik – študirala je sociaologijo in slovenščino, potem pa lasstne izkušnje zizkoriščanje in negotobo zaposlitvijo prelila v sindikalni boj. Nedavno je stopila na čelo Sindikata prekarcev, delujočega v  okviru Svobodnega sindikata Slovenije, ki je del ZSSS. A boj je eden in bi moral biti skupen in solidaren.

V času študija je napisala seminarsko nalogo o prekarnem delu in že takrat se ji je v spomin vrezala izjava profesorja Miroslava Stanojevića, da senajbolj boji časa, ko se mladi ne bodo več spominjali delavskih pravic: regresa, osemurnega delavnika… To, da ločiš delo in zasebno življenje, se ji di zelo pomembno, to je civilizacijski dosežek, pravi.

Čimveč je treba iti med ljudi in pokazati, da je vse pravice v zgodovini delavskega gibanja dosegel sindikat oziroma povezani delavci. Individualne zmage so mogoče za človeka pomembne, a do širših sistemskih zadev lahko nastopamo samo skupaj. Z uspešnimi primeri moramo provomirati dobre zgodbe, ker ji je veliko. Mnogi recimo ne vedo, da je drugi maj še vedno praznik zaradi prizadevanja ZSSS.

Zakaj biti sindikalno aktiven – kot nekomu, na katerega je imel Marx velik teoretičen vpliv, se mi zdi konflikt med delom in kapitalom najbolj pomemben. Tamse vse začne in vsi bomo vživljenju del tega konflikta, saj hodimo delat, ker moramo živeti. Za pravice se je treba neprestano boriti.

Obraz sindikata smo vsi. Predvsem mora biti sindikalist blizu ljudem, jih povezovati in biti v prvi vrsti empatičen, ne le teoretik, ampak predvsem praktik. Pripravljen mora biti za interes skupnosti kakšen svoj interes tudi postaviti v ozadje.