V novi številki Delavske enotnosti št. 14 z dne 18. julija 2019, pišemo o:

  • Ubranili smo minimalno plačo
  • Ekonomsko-socialni svet – Nič ni dogovorjeno, dokler ne bo dogovorjeno vse
  • Sindikalni obisk iz Nemčije
  • Pogovor – Pomembno je biti aktiven član

Ubranili smo minimalno plačo 

Delodajalci so želeli zakon o minimalni plači spremeniti tako, da s 1. januarjem prihodnje leto ne bi bil iz nje izločen dodatek na delovno dobo. Njihova zakonodajna pobuda, ki so jo vložili v državni zbor, ni uspela.

Ekonomsko-socialni svet – Nič ni dogovorjeno, dokler ne bo dogovorjeno vse

»Sindikati smo bolj usklajeni od delodajalcev« - po seji ESS je dosedanji dogovor pokomentirala tudi predsednica ZSSS Lidija jerkič. Dejala je, da je bil že veliko narejenega. »Odprto je ostalo vprašanje dvojnega statusa. Sindikati smo usklajeni, manj pa je usklajenosti pri delodajalcih. Tudi zato je pomembno, kaj bo pokazala javna razprava in nov krog septembrskih pogajanj. Glede na to, da je bil o mnenju vseh prvi krog konstruktiven, vejamem, da bodo na podlagi argumentov takrat sposobni doseči soglasje. » Lidija jerkič se je strinjala z mnenjem, da je potrebna bolj celovita pokojninska reforma, in pri tem izpostavila, da je podaljševanje delovne dobe odvisno tudi od motivacije zaposlenih. »Neustrezni delovni pogoji, nizke plače, nemotiviranost za delo so lahko razlogi za odhajanje v pokoj in tu lahko storimo precej več.« Kot je dodala, se pri sprejemanju novega zakona ne mudi, saj je do leta 2025 pokojninska blagajn vzrdržna, država pa v zadnjih letih ob vzpodbudnih gospodarskih trendih vedno manj denarja daje iz proračuna: »Kljub temu pa se lažje pogovarjamo na daljši rok kot pa o spremembah, ki bi jih morali delati že čez tri leta,« je še dejala o smiselnosti pogovorov o dolgoročnih spremembah na področju pokojnin.

Sindikalni obisk iz Nemčije

Junija se je na kratkem sindikalnem obisku v Sloveniji ustavil nemški sindikalist Johann Horn, Vodja bavarske izpostave znanega nemškega sindikata IG Metall, Ki združuje zaopslene v koivinski industriji in je z več ko dvema milijonoma člnov eden največjih industrijskih sindikatov v Evropu. V Ljubljano je prišel kot novi predsedujoči sklopu držav, ki se povezujejo v okviru Dunajskega memoranduma. Horn je sicer izkušen sidikalist z v eč desetletnim sindikalnim delom v rzaličnih podjetjih na Bavarskem, med drugim tudi v nemškem gigantu Audi, ter v različnih regionalnih sindikalnih strukturah.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost sindikalizma in sveta dela v Nemčiji in v Evropi?

Optimističen. Mislim, da je pirhodnost lahko svetla. Sindikati smo edine organizcaije, ki smo blizu delavkam in delavem in lhako zato sopremenimo tisto, kar v gospodarstvu, industriji, določeni panogi ne deluje. Polega tega imamo kopico idej za prihodnost, ki mora biti za delovne ljudi boljša, kot je sedanjost, v kateri živimo. Še naša kanclerka je nedavno dejala, da mora gospodarstvo služiti ljudem.

 

Pogovor – Pomembno je biti aktiven član

Kdor meni, da mladi ne vidijo prihodnosti v sindikalizmu in so egosti, ki jim ni mar za druge, mora spoznati novo sodelavko ZSSS ROZS in takoj mu bo jasno, da izjeme ne potrjujejo pravila.

Tanja Krstova pravi, da njen krog prijateljevin znancev dobro ve, kam se lahko obrne po pomoč in nasvet.

Preko projekta Kažipot v Sindikatu Mladi plus je zaplula v sindikalne vode. Od februarja pa je zaposlena kot terenska organizatorka na ZSSS za Osrednjeslovensko območno organizacijo Regijske organizacije zahodne Slovenije.

Grozen problem bo nastal, ko se bodo starejši delavci-člani upokojevali, novih mladih članov pa ni. Vsi sidikati bi se morli angažirati med mladimi in jim povedati, zakaj je pomembno, da sindikat sploh obstaja. Moji kolegi so vsi oprani, ker jim jaz to razložim in me imajo včasih že dovolj.  Ampak to je ozek krog, kjer ved, da se lahko name obrnejo, velika ksupina pa sloh ne ve, kaj je prav, in menijo, datako pač je. Ni nekega informiranja, ni vključenosti in po mojem tudi interesa med sindikati ni. Če že ostaja nek sindikat v podjetju, naj pride sindikalist do mladega delavca, naj mu predstavi prednosti sidnikalnega združevanja.

Treba je biti tudi pozitiven in optimističen. In če si tako naravnan in ne obupaš ob prvi težavi in vsaj malo vztrajaš, se da marsikaj rešiti. Brez tega, da sam nekaj narediš, ni nič. Onb tem pa opažam, da eni pričakujejo, da bodo postreženi z vseh strani, in se ne zavedajo, da morajo nekaj narediti tudi sami. Članstvo je pomembno, a moraš biti tudi aktiven član sindikata in vedeti, zakaj plačuješ članarino.

»Delalo se je po 10 ur, včasih tudi več. Na plačilni listi je bilo vse, da je vse urejeno, plača, dopust, regres, praznik … ampak jaz nič nisem imel, vse, kar je bilo, so bile ure. Imela sva dogovor, da delodajalec plača stanovanje, jaz pa delam. Ko sem bil na bolniški, pa je rekel, da mi ne more plačati stanovanja: nisi delal, dolžan si to plačati. Kako sem jaz dolžan to plačati? Saj si nisem namerno zlomil noge. Pa je rekel: ne, nisi delal, ne morem ti plačati, nisi delal, ti plačaj … tako da mi je odbil teh 1300 evrov.«

(Anonimni delavec, oddaja Fokus, 24ur, Delavec se privadi v način življenja, ki je izkoriščevalski, 7. julij 2019)

Delavska dragoceni nasvet 14 2019