Nič novega ne bomo rekli, da je v času, ko je svet ena sama globalna vas, mednarodno delavsko povezovanje nujno, saj delavske in socialne pravice žal še zdaleč niso povsod samoumevne ali ustrezno spoštovane. Orodje, kanali, priložnosti za sindikalno povezovanje na mednarodni ravni že osvstajajo in gre jih izkoristiti. Pogosto je namreč vprašanje, kaj sindikati v Sloveniji sploh imamo od mednarodnega udejstvovanja. Na voljo imamo toliko, kolikor možnosti izkoristimo.

 

Delavska mednarodna 2019Od preganjanih organizacij do pomembnega varuha delavskih pravic

Zgodovina delavskih bojev in sindikalizma je v času, ko se mediji, izobraževalne ustanove in politične stranke udinjajo kapitali, vse bolj odrinjena na stran, zato je še kako pomembno, da ne pozabimo na preteklost, ko so bile zdaj številne samoumevne pravice razglašene za utopične in nerealne.

Prvo obdobje razvoja sindikata je zaznamovala prepoved sindikalnega delovanja, ki je temeljila na danes spet priljubljenih liberalinih idejah obsolutne svobode posameznika. Sindikati so bili v tem času prepovedani in dojeti skrajno sovražno kot zaviralci napredka in svobodne gospodarske pobude.

Drugo obdobje zaznamuje pravna toleranca do sindikatov in prve prepovedi odprave združevanje (v Angliji leta 1824, v Franciji 1848, Nemčiji 1869 in Italiji 1891).

Tretje obdobje je čas, ko so bili uveljavljeni zakoni, ki sindikatov in sindikalnega delovanja niso le dopuščali, ampak tudi urejali. Tudi na našem območju je leta 1870 pod okriljem Avstro-Ogrske prišlo do zakona o sindikalni svobodi. Po drugi svetovni vojni pa je moč sindikatov sistematično narasla.

Z vzponom neoliberalizma konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je povečala moč kapitala in zmanjševala moč sindikatov.

Danes je ustanavljanje sindikatov, včlanjevanje vanje in delovanje sindikatov pri nas ustavna kategorija, zapisana v 76. členu Ustave Republike Slovenije, v 77. členu je zagotovoljena pravica do stavke, 42. člen pa zagotavlja ustavno pravico do zbiranja in združevanja.

Področja, za katerega skrbijo v Evropski konfederaciji sindikatov, najbolj ponazorijo pristojnosti, navedene ob nalogah namesntikov generalnega sekretarja in konfederalnih sekretarjev. Namestnika sta skupaj pristojna za monetarno in davčno politiko, boljšo zakonodajo, za politike trga dela, davek na finančne transakcije, ekonomsko upravljanje in evropski semester, makroekonomske politike finančne trge, za aktivnosti evropskega parlamenta, mednarodno sodelovanje sindikataov, prestrukturiranje, evropski socialni dialog, evropsko korporativno upravljanje, inudstrijsko politiko, delavsko soupravljanje, industrijske odnose, standardizacijo, evropsko gospodarsko pravo, evropske svete delavcev, informiranje in posvetovanje, zastopništvo delavcev v upravnih odborih in demokracijo v svetu dela.

V okviru odbora za mlade ETUC je potrebno poskrbeti za mlade delavke in delavcev v okviru EU.

Skupaj smo močnejši – tudi namednarodnem odru

Pavle Vrhovec je velik strokovnjak in poznavalec mednarodnega sindikalnega povezovanja ter iskriv, pronicljiv sogovornik

Pred kratkim smo obeležili petnajstletnico vsrtopa naše države v EU in v medijih so največ prostora dobili politiki, nihče pa ni omenil nas, sindikatov, ki smo, upam si trditi pomemebno prispevali k temu, da je Slovenija vstopila v evropsko povezavo z  nekaterimi višjimi delavskimi in socialnimi standardi, kot pa bi jih imeli, če ZSSS ne bi tako aktivno sodelovala v celotnem procesu. To je naša zasluga in tudi zasluga sodelavcev iz Evropske konfederacije sindikatov ter drugih sindikatov iz tujine. Ogromno so nam pomagali, predvsem italijsnski kolegi, ki so praktićno skoraj vsak mesec za nas organizirali seminarj v Trstu na ralične teme, povezane z EU. Razlagali so nam o evropskih dirketivah, uredbah, pogojih in brez njihove pomoči bi bili precej bosi, kot taki bi lahko naivno nasedlo politiki, ki je ob podpori delodajalckih orgnaihacij na primer trdila, da evropska direktiva z  določenega področja pomeni maksimalni obseg pravic. Nam pa so evropski sindikalni kolegi povedali, da gre pri tovrstnih direktivah za minimalni obseg pravic, ki jih je ob prenosu v nacionalno zakonodajo mogoče še razširiti.

kronologija