Nova tematska številka Delavske enotnosti preberite več o:

  • Podnebne spremembe in družbena nepravičnost
  • Ko zmanjka vode, je konec ljubezni
  • Vročina tudi ubija
  • Podnebna pravičnost je zahtevna

Delavska tematska9 2019

Podnebne spremembe in družbena nepravičnost

Eden od glavnih zaključkov, ki smo ga izluščilli pri pripravi te tematske številke DE je, da se podnebne spremembe kažejo v obliki velike družbene nepravičnosti. Dejstvo je, da se bogatejši in premožnejši lažje zavarujejo pred spremenjenim podnebjem in z njim povezanimi okoljskimi katastrofami, saj živijo v kakovostnejših domovanjih, na varnejših območjih, zato se lažje zaščitijo pred različnimi vpremenskimi in naravnimi nevšečnostmi.

V tujini ima podnebni sindikalizem daljšo tradicijo, do problematike pa se v zadnjih letih aktivno opredeljuje tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).

Ko zmanjka vode, je konec ljubezni

Dr. Lučka Bogataj Kajfež naša znana klimatologinja, raziskovalka, redna profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti, članica Medvladnega foruma za podnegne spremembe in tudi dobitnica priznanja roža mogota za dosežek leta na področju uveljavljanja enakih možnosti žensk in moških na trgu dela in v družbi je prava sogovornica, ko človek išče odgovore na vprašanja, zakaj nastajajo in kako se kažejo podnebne spremembe, zakaj niso zgolj okoljski, temveč tudi socialni problem, kako podnebno ranljiva je Slovenija, kdo so podnebni skeptiki in podobno

Prvi znanstveni članek o podnebnih spremembah je bil objavljen že leta 1906, napisal pa ga je švedski znanstvenik Svante Arrhenius, ki je predvideval, da se bo svet v primeru nadaljnjega kurjena premoga dodatno segrel, in sicer za štiri stopinje, kar je bila zelo realna ocena. Dvig temperature niti ne bo naše največje prekletstvo, bolj nas lahko skrbijo hujše vremenske ujme in neurja, ki bodo nastala in povzročila veliko škode. Vremensko pogojene naravne nesreče imamo pri nas pogosto  že brez podnebnih sprememb, a te bodo povečale njihovo pogostost in intenzivnost. Pripraviti se bomo morali na jesenske in zimske poplave ter na suše poleti. V kmetijstvu se že občuti pomanjkanje vode in tudi podtalnica upada, tako da lahko pričakujemo tudi pomanjkanje v gospodinjstvih.

Ker bo vode manj, se lahko tudi prej onesnaži. Tudi neprimerne temperature na delovnem mestu bodo postale velik delavski in socialni problem z glavnim vprašanjem, kako zaščiti delavke in delavce. Podnebni skeptiki – znanstveniki in strokovnjaki ne verjamemo vedno niti samim ssebi, zato delamo ponovne izračune in projekcije. Gre za dvom nekoga, ki te opozori in ti istočasno pove, poglej, morda bi bilo bolje narediti tako. Na drugi strani pa smo priča skeptikom, ki preprosto trdijo, da se podnebje ne segreva, in sicer brez argumentov ter dokazov, računajoč, da so ljudje preleni, da bi sami preverili.

Vročina tudi ubija

Ljudem mora postati samouvemvno, da se zaščitijo in da ne pritstanejo na škodljiva navodila nekaterih delodajalcev, ki na delovnih mestih omejujejo pitrje, saj naj bi zaradi več odhodov na stranišče ovirali delovni proces. Eden od razlogov, da ljudje ne pijejo dovolj, je lahko tudi prepirčanje, da znonenje ni dobro, ne zavedajo pa se, da je to nujen način odvajanja vročine iz telesa.

Podnebna pravičnost je zahtevna

Podnevna pravičnost na kratko pomeni dostojno življenje za vse ljudi na čistem planetu; to je še vedno izredno težko dosegljiv ideal, vendar pa ga pri nas uteleša gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Nastalo je konec leta 2017, ko se je zaradi kritike energetskega koncepta Slovenije, dokument, ki kroji nekajdesetletne področne nacionalne načrte, sprva zbralo pet mladih.

 

Ko ob posekano zadnje drevo,

ko bo zastrupljena zadnja reka,

ko bo ujeta zadnja riba,

šele takrat boste ugotovili,

da se denarja ne da jesti.

Prerokba Indijancev Cree