Delavska 23 2018V novi številki Delavske enotnosti z dne 6.12.2018, preberite več:

  • Podčrtano - Dan potem
  • Skupaj za višje plače
  • Kako razumemo minimalno plačo in plače?
  • Sporazumi za socialni mir v javnem sektorju
  • SDPZ - Naprej z novim vodstvom
  • SUS - Skupaj za pokojnine nad pragom revščine
  • Glosa - Klobučnik leta je Tadej Kenig

Podčrtano - Dan potem
Glasnih in jasnih zahtev, strnjenih v treh kratkih stavkih, si delodajalski strani verjetno ni težko zapomniti, delavci jih živijo vsak dan. Drugo vprašanje pa je, kaj bodo socialni partnerji naredili iz njih dan potem in vse dni, ko naj bi "negovali" civilizacijsko vrednosto, ki jih pravimo socialni dialog, in se dogovorili kako naprej. Ker naprej pač moramo.
Naj spomnimo, da so se zaradi trme in neustrezne reakcije delodajalci že opekli in si dan potem lizali rane užaljenosti. Kakšne hude gospodarske škode pa ni bilo. Še več, gospodarstvu gre dobro in napovedi so, da bo tako še vsaj nekaj časa. Naj tako tudi ostane, ampak naj ima od tega kaj tudi delavstvo. Takoj. Bolje dan prej kot dan potem.

Skupaj za višje plače
Jasno, galsno in odločno so na ploščadi na DImičevi odmevale besede delavk in delavcev z zahtevami in opozorili delodjalcem, da je konec heca, saj bo naslednjih zanje zagotovo bolj boleže. Beseda stavka je bila izrečena večkrat, še večkrat pa je od srca odmeval iskren klic "lopovi, lopovi". Komu je bil namenjen, ni dvoma, saj so to jasno sporočali tudi transparenti.

Kako razumemo minimalno plačo in plače?
V ZSSS si že od uvedbe minimaln plače v letu 1995 prizadevamo za takšno višino minimalne plače, ki bi omogočala dostojno življenje delavca in njegove družine. Ves čas tudi opozarjamo, da gre za plačo, ki predstavlja plačilo za opravljeno delo, in da ne gre za socialni korektiv. Sedanja višina minimalne plače ni dostojna in ne omogoča dostojnega življenja slovenskega delavca.
Minimalna plača bi morala biti v plačni strukturi minimum, kar pomeni, da bi morali biti iz nje izloženi vsi dodatki za pogoje dela, dodatek za delovno dobo in delovna uspešnost, podobno kot imajo to urejeno druge države v EU.
Uravnilovke ne bo povzročila na novo postavljena minimalna plača na višino minimalnih življenskih stroškov, ampak nepripravljenost delodajalcev za dvig plač po tarifnih razrediv v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Čas za delavske pravice ni nikoli pravi, lahko razberemo iz zgodovine reakcij delodajalskih združenj, saj je treba varčevati (pri delavskih plačah), ko je kriza in tudi ko je ni.

Sporazumi za socialni mir v javnem sektorju
Vladna in sindikalna stran z v ponedeljek podpisanimi kolektivnimi pogodbami dosega vsaka svoje cilje: prvi omogoča stailnost in predvidljivost pomembnega dela javnih stroškov do leta 2021, drugi pa ureničittev skoraj vseh zahtev po odpravi ob zadnji krizi sprejetih varčevalnih ukrepov. Prvi masovni dvig plač v tem plačnem sistemu bo javne blagajne v treh letih stal nekaj več kot 306 milijonov evrov

SDPZ - Naprej z novim vodstvom
Emil Prohan in Saška Kiara Kumer sta predsednik in generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v mandatu do leta 2023. Izvolili so ju delegati sedme skupščine konec minuleta tedna. S programskimi smernicami in posodobitvijo statuta so si postavili temelje za
nadaljnje delo.

SUS - Skupaj za pokojnine nad pragom revščine
Vsak človek, ki dela, si zasluži sredstva za dostojno življenje v starosti. To so eden za drugim poudarjali udeleženci mednarodne regionalne konference sindikataov upokojencev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italija, Makedonija, Srbije in Slovenije, ki jo je ob podpori italijanskega sindikata upokojence SPI CGIL konec novembra v Ljubljani organiziral Sindikat upokojencev Slovenije.
V skupni izjavi so udeleženci konference izrazili protest, ker številni politiki demografske spremembe in naraščanje števila starejših prikazujejo ko naravno katastrofo. Doseganje višje starosti prebivalstva je civilizacijski dosežek. Staranje ni bolezen, temveč mora postati bogato in plodno življenjsko obdobje,
za kar morajo vlade zagotoviti pogoje.

Glosa - Klobučnik leta je Tadej Kenig - SNG Opere in baletea Ljubljana, solist klarinetist

Zadnja stran
"Najprej kot gospodarstveniki delodajalske organizacije ne nasprotujemo dvigu minimalne plače. Že po sedanjem zakonu o minimalni plači je predvideno letno usklajevanje in to poteka, zato smo tudi na ekonomsko-socialnem svetu pozvali vlado, da naj se začne, naj da predlog za uskladitev za leto 2019. Sam predlog zakona, ki pa je pripravljen, je pa predivji." (Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, Vrh gospodarstva, Odmeri, 28.11.2018)

Ob divjanju kapitala mora biti tudi zakonodaja malo "divja".

"Podjetja imajo že izdelane poslovne načrte za leto 2019, zato je predlog zakonaq v nasprotju z načelom pravne varnosti in predvidljivosti, saj se je zakonodajni postopek začel šele en mesec in pol pred zaključkom koledarskega leta. Podjetja torej praktično do konca leta 2018 ne bodo seznanjena s parametri poslovnega okolja za njihovo poslovanje v letu 2019." (Iz nepodpisanega poročia za javnost Trgovinske zbornice Slovenije o spremembah Zakona o minimalni plači, 29. 11. 2018)

Ojoj, se bodo naši sposobni menedžerji lahko obrnili in v "komaj" mesecu in pol pogruntali kako naprej? Veseli december bodo očitno morali nameniti tudi kalkulacijam. Tako kot morajo delavci zaradi nizkih plač vsak mesec zelo računati, da se jim vse izide.