Nadzorovanje delavk in delavcev
V 19. stoletju so na drugi strani Atlantika, kot je za spletno izdajo ameriškega progresivenga medija Jacobin zapisal Richar Salame, ameriški publicist in raziskovalec, okoli tovarn volhljali novčni čuvaji in stražarji te bili na preži za tatovi, nepridipravi, bili pozorni na morebitne požare, razbita okna in podobno, je danes nadzor seveda drugačen. Vgrajen je na primer v samo središče novih, prekarnih in negotovih oblik dela, preko digitalnih platform.

 

Delavska enotnost 18tematska2018
Kakorkoli obračamo, je nadzor legalna in legitimna pravica vskaega delodajalca, vendar to obenem ne pomeni, da smo delavke in delavci pri tem brez pravic. Ne nazadnje je v Sloveniji zasebnost ustavnopravna pravica vsakega posameznika oziroma posameznice. Nedovoljeno, neustrezno nadzorovanje zaposlenih je tako protiustavno, dealvke in delavce pa ščiti vrsta zakonov in različne evropske direktive. (Ustava RS, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o informacijskem pooblaščencu, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Zakon o elektronskih komunikacijah, Kazenski zakonik, Zakon o varstvu in zdravju pri delu)

Pogoste oblike nadzora
Videonadzor ali avdionadzor
Nadzor prek zasebnih detektivov
Nadzor elektronske pošte in službenega telefona
Nadzor prek GPS sledenja
Vpliv statusa delavca ali delavke na varstvo zasebnosti

Enako varstvo uživajo redno zaposleni, zaposleni za določen čas, prekarni delavci in študentski delavci. Pravica do zasebnosti namreč ni pravica, ki bi izhajala iz delovnega razmerja, ampak spada med človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih določa že Ustava RS in kot osebnostna pravica pripada vsakomur.

Nadzorovanje ne sme nadomestiti vodenja
Pretirano nadzorovanje povzroča padec motivacije zaposlenih. Nekateri ga lahko čutijo kot nadlegovanje. Predvsem pa nadzorovanje ne sme in ne more nadomestiti ustreznega vodenja. Kdor ne vodi nadzira Pretiran nadzor povrzoči padec motiviranosti Slabo je, če ti šef stalno visi za vratom
Dober vodja nas mora poznati

Nadzor je normalna družbena funkcija
Nadzorovanje je pomembna družbena funkcija, lahko bi rekli skorajda "podporna dejavnost" osnovnih dejavnostim človeške družbe. V okolju, v katerem redko enotno delujemo za iste interese, brez nadzora ne moremo doseči ciljev. To velja tudi za sicer zapleteni svet dela, ki je prepreden z raznovrstnimi interesi.

Sindikat lahko zahteva odpravo kršitev
Pomembno je vedeti, da je pravica do zasevnosti temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavlja Ustava RS in temeljni mednarodni dokumenti. Če ste tako ali drugače nadzorovani, se zavedajte, da imate kot zaposleni pri delodajalcu še vedno vse pravice do zasebnosti. Če menite, da so prekomerno omejene, se posvetujte s sindikatom, katerega naloga je, da (ob pomoču ustreznih strokovnjakov - npr. Informacijskega pooblaščenca) ugotivi, ali je nadzor uveden skladno z zakonom ali ne. In če delodajalec izvaja nadzor v nasprotju z zakonom ali celo lastnimi pravili, lahko sindikat sproži kolektivni delovni spor, v okviru katerega zahteva odpravo kršitev.

Delodajalci nas gledajo, berejo naše misli in vedo, kako se počutimo Nadzorovanje zaposlenih, nadzor uporabe njihove delovne opreme in prostorov, v katerih delajo, je univerzalno dejstvo, s katerim se soočamo delavke in delavci po vsem svetu. Sicer se nadzor lahko od države do razlikuje in je stvar različnih dejavnikov, na primer delovnopravne zakonodaje, stopnje sindikalne organiiranosti ter drugih političnih, družbenih in ekonomskih okoliščin, toda eno je jasno - delavke in delavci smo vselej pod nadzorom in smo v službi doseganja čim večje
produktivnosti ter profita za delodajalca le redko prepuščeni sami sebi.

Kaj pravi informacijski pooblaščenec?
Delavčeva zasebna telefonska številka - Delavec ni dolžan dati na razpolago svojih sredstev za to, da lahko delodajalec ipolnjuje svoje dolžnosti, razen če to sam želi.
Preverjanje alkoholiziranosti delavca - nikakor ne more potekati brez sodelovanja delavca oziroma pod prisilo, pri čemer mora biti delavec opozorjen na posledice odklonitve takšnega testa.
Kontrola bolniškega staleža - kontrolo laho delodajalec izvaja sam ali pa jo zaupa pogodbenemu obdelovalcu - lahko pridobi podatke o režimu gibanja delavca med bolniško odsotnostjo.
Pridobitev podatka o kršitvi bolnišekga staleža s Facebooka - uporaba fotografij in podatkov iz odprtega profila delava prid vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
Ravnanje z računalnikom ob sumu storitve kaznivega dejanja - delodajalec naj ne prevzema vloge policije in ne preiskuje sam vsebine računalnika ali e-poštnega predala.
Uporabniška imena in gesla za dostop do službenih računalnikov - Vaše osebno geslo je samo vaše, lahko vam ga spremenijo in dodelijo novo, ki si ga morate zamenjati, nihče pa nima pravice ne videti ne zahtevati vašega gesla. Nadzor porabe na službenem telefonu - v internem aktu naj se določi limi uporabe službenih telefonov (letni ali mesečni).
Osebni podatki delavcev - Po prenehanju delovnega razmerja naj delodajalec pregleda pesonalno mapo delavca, izloči dokumente, ki predstavljajo listine trajne vrednosti (pogodb, M-obrazci) in jih shrani, druge dokumente pa lahko uniči po koncu delovnega razmerja.

Zaostrovanje nadzora in kaznovanja v svetu dela ima svoje korenine v brezmejno in eksponentno naraščajočih dohodkovnih razlikah med ljudmi.